Kras je dolga planota, ki se razteza v smeri JV-SZ in rahlo spušča proti zahodu. Vzhodni del se namreč vzpenja na 400 m nad morjem, v bližini Soče pa se Kras dviga približno 100 m nad morjem. Kraška planota je zgrajena iz apnenca. To je kamnina iz kalcijevega karbonata, ki jo razjeda deževnica in je rahlo kisla zaradi prisotnosti ogljikovega dioksida v zraku. To kemično delovanje nastaja zaradi dežja in se imenuje ""topljenje"". Tako nastanejo razne lepe oblike, po svetu znane kot ""kraški pojavi"". Izraz ""krasoslovje"" ima ime ravno po tržaškem krasu, saj je bilo to prvo območje, kjer so znanstveniki vsega sveta preučevali ta geološki pojav.Za kraško pokrajino je torej značilno pomanjkanje vode na površini, saj ta pronica skozi apnenčaste razpoke in se zbira v podzemlju. Tipični kraški pojavi so doline, jame in brezna, manjše površinske pojave pa predstavljajo žlebiči, škraplje in škavnice.