Descrizione
Mestece Milje je najsevernejši kraj na istrski obali in edini, ki je po drugi svetovni vojni ostal na italijanskem ozemlju. Z morja lahko občudujemo ostanke mestnega obzidja in gradu, zgrajenih na peščenjaku, imenovanem "masegno" (maženjo), ki daje pokrajini tipično rumenkasto-sivo barvo. Velik del starega pristanišča (Porto Vecchio) v Trstu je zgrajen z miljskim peščenjakom.
Kaj obiskati
Okrog njega se nahajajo pomembni industrijski objekti, kot je terminal čezalpskega naftovoda Trst - Ingoldstadt. Ob tamkajšnjih pomolih...
Ribe
Majhna pelagična riba, ki živi v jati in se seli. Živi v zelo velikih jatah, tudi mešano z drugimi vrstami, kot so sardela papalina, v globokih...
Ta glavonožec z dolgim telesom spada v družino Squillidae. Zrase lahko do največ 20 cm. Ni ga mogoče zamenjati z drugimi raki. Telo kanoče...
Cipelj spada v družino Mugilidae, ki šteje kakšnih 80 sladko in slanovodnih vrst. Cipelj je evrihalinska vrsta oziroma prenese večje spremembe...
Menola spada v družino šparov. Je proterogeničen obojespolnik, kar pomeni, da so vse mladice do dveh let samice, vse starejše ribe pa samci. Je...
Bela hobotnica je hobotnici podoben mehkužec, ki spada v družino Octopodidae. Bela hobotnica glede vrste tal, na katerih živi, ni posebej...
Orada je morska in polslanovodna kostnica iz družine šparov. Ime ima po značilni zlato-rumeni barvi med očmi. Njeno podolgovato telo je na vrhu...
Spada v skupino šparov. Njegovo telo je podolgovato, doseže do 60 cm dolžine. Telo je ploščato, rožnato-rdeče barve na hrbtni strani, trebuh...
Šarg, imenovan tudi progar, je najbolj razširjen iz svoje vrste in se pojavlja povsod po peščenem in kamnitem dnu Sredozemskega morja. Telo je...
Skuša je tipična modra riba, dolga 25-30 cm. Je plenilec in vsejed. Ta vitka riba ima pelagične navade in živi v jati. Na površini je...
Morski list ima ploščato, podolgovato, zelo stisnjeno telo. Glava je majhna, gobec je zaokrožen. Usta so majhna in usločena, obrnjena navzdol....
Rastlinstvo
Tvori obsežne predele trstja, zlasti ob rečnih izlivih. Na zmerno slanost se prilagodi s počasnejšo rastjo. Uporablja se za izdelavo...
Pogosta v morju in v lagunah, kot prava morska trava tvori velika rastišča, ki so zelo pomembna za ribjo favno in vodne ptice.
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki pa ne raste na ilovnatih otokih (barene), temveč na skalnati obali in na pristaniških objektih, kot so...
Pogost je v nižinskih gozdovih, kjer ima najraje bolj vlažna mesta. Najdemo ga ob rekah in v bližini ponikalnic. Ker je precej odporen na...
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki poseljuje ilovnate otoke (barene) in ribogojne lagune (valli da pesca), kjer je slanost zmerna. Zelo je...
Drevesna vrsta, ki je pogosta ob rekah in obrežjih, predvsem na peščenih tleh. Zaradi lepega videza se uporablja za zasaditev drevoredov...
Tako kot beli topol je pogost ob rekah in obrežjih, vendar ni tako vezan na peščena tla. Hibridno sorto gojijo v topolovih nasadih za...
Pogosta je v številnih okoljih, tudi daleč od vode. Skupaj s topolom pretežno sestavlja obrežne in poplavne gozdove.
Grm ali manjše drevo, odporno na slana in sušna tla, kot ugotavlja pesnik D'Annunzio v pesmi Dež v borovem gozdu: "suhe in solnate...
Običaji
Da bi izkoristili blagodejni sredozemski vpliv, so tržaško obalo že stoletja oblikovali tako, da so na strmih pobočjih, ki so gledala...
Podatki o prvih gojiščih školjk v Miljski dolini časovno niso točno umeščeni. Ribiči, potomci ""solinarjev"", ki so sol...
Vrše so pasivno ribolovno orodje, primerne za lovljenje različnih vrst rib, rakov in mehkužcev; sestavljene so iz košev, v katere...
Ti začasni vinotoči z možnostjo prodaje suhomesnatih izdelkov in sirov so prisotni po vsem tržaškem in goriškem krasu. Da je...
Obkroževalne mreže polagajo v morje, tako da obkrožijo in ulovijo ter takoj zajamejo iskano ali umetno privabljeno jato rib. Obkroževalne...
Viseče mreže so pasivne mreže: z njimi lovijo ribe, ki zaidejo vanje, ob tem pa ostanejo mirujoče glede na vodo ali na morsko dno. Lahko jih...
Okolja
Da bi izkoristili blagodejni sredozemski vpliv, so tržaško obalo že stoletja oblikovali tako, da so na strmih pobočjih, ki so gledala...
Posebej ugodne mikroklimatske razmere ob tržaški obalni cesti, za katere se lahko zahvalijo belemu apnenčastemu skalovju, ki odbija...
Kras je dolga planota, ki se razteza v smeri JV-SZ in rahlo spušča proti zahodu. Vzhodni del se namreč vzpenja na 400 m nad morjem, v...
Ptice
84-102 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto, gnezdi v kolonijah v lagunskih gozdičkih in na drugih z gozdom poraslih območjih v zaledju....
19-21 cm, spola se ne razlikujeta. Obstaja siva in rdečkasta različica. Je majhna sova s čopki na ušesih ter značilnim in vztrajnim oglašanjem....
37-43 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in čopom na tilniku, kljun črn s svetlo konico. Izvaja...
30-35 cm, spola se ne razlikujeta. V zgornjem delu temen, v spodnjem bel. V jatah se od pomladi do jeseni pojavlja na odprtem morju, ne gnezdi,...
140-160 cm, bele barve, mladi so sivi, grba na spodnjem delu kljuna, opaznejša je pri samcu. Prisoten vse leto, številčen ob rečnih ustjih, še...
10-11,5 cm, spola se ne razlikujeta. Mali menišček z značilno belo liso na tilniku. Prisoten vse leto, za gnezdenje si najraje izbere borove...
77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...
33-36, spola se ne razlikujeta. Lahko je sive ali rdeče barve, koničasta krila, bežno spominja na ptico roparico, vendar je glava majhna, kljun pa...
60-70 cm, samec ima belo in temno perje. Stalna populacija je prisotna med ustjema Soče in Timava. Nekaj parov od leta 1999 redno gnezdi, kar je...
35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...
37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...
52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...
55-65 cm, spola se ne razlikujeta. V času parjenja belo perje z dolgimi peresi na temenu in trupu. Prisotna je vse leto, gnezdi v kolonijah v...
40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....
50-60 cm, izrazit spolni dimorfizem, prednica domače race. Prisotna je vse leto, zelo zaupljiva, pojavlja se na mokriščih in ob visokem priobalnem...
31-37 cm, pri samcu sta rep in glava siva, zgornji deli rdečkasti, samica ima rdečkast progast rep. Prisotna je vse leto, gnezdi v zapuščenih...
37-44 cm, spola se ne razlikujeta. Lahko je temna, skoraj popolnoma temno rajava, ali pa svetla, s temno kapico in belkastim spodnjim delom, dolge...
68-78 cm, spola se ne razlikujeta. Odrasli osebki imajo pozimi in na začetku pomladi kratek čopek. Prisoten je vse leto, redkeje pozimi in na...
17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...
13-14 cm, samec ima črno glavo in rdeče oči, samica sivo glavo. Prisoten vse leto, gnezdi na toplih obrežjih, poraslih z redkim grmičevjem, med...
18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...
48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...
52-58 cm, glava pri samcu je temnozelena, bel ovratnik, pri samici je glava rdečkaste barve. Prisoten je v obdobju prezimovanja, pogost ob...
34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...
63-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je perje v zgornjem delu temnosivo, v spodnjem belkasto. Kljun je v primerjavi s prej opisano vrsto bolj...
55-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je njegovo perje sivo, v spodnjem delu belkasto. Prisoten je pozimi, na morju in na globljih delih lagun....
24-28 cm, spola se ne razlikujeta. Zelo dobro se zlije z okoljem, spominja na kupček suhega listja. Aktivna je v mraku in ponoči, opaziti jo je...
85-97 cm, spola se ne razlikujeta, odrasli osebki so beli in črni, mladiči pa so vsi temni: to je največji morski ptič, ki ga običajno lahko...
46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...
28-34 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi siv in belkast, marca črn ovratnik in rumeni čopki za rdečim očesom. Prisoten od avgusta do aprila, ne...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta, perje oranžno s črnimi progami, perjanica na glavi, let frfotajoč. Prisotna od aprila do septembra, precej...
15-16,5 cm, spola se ne razlikujeta. Rdečkasto rjav zgoraj, svetlejši na spodnjem delu. Prisoten od aprila do septembra. Gnezdi v obrežnih...
