Descrizione
Pod gozdom Cernizza se proti zalivu razprostira zanimiv polotok, za katerega je zaradi pestrosti tal značilno zelo raznovrstno rastlinstvo. V notranjem zalivu uspeva trstje, okoli rta je poloj z morskimi cvetnicami, na kamnitem polotoku najdemo vegetacijo slanih in peščenih tal ter sredozemsko rastlinje s črničevjem in zelenikami. Veliko je tudi tujerodnih vrst, k čemur so pripomogli številni posegi, povezani z bližnjim kamnolomom. Živalstvo je kljub človeško pogojenim motnjam zelo bogato z vrstami sredozemske makije. Tak je na primer mlinarček, ki živi v tesnem stiku z močvirskimi vrstami, kot je veliki škurh, ali obalnimi vrstami, kot je mali kormoran.
Kaj obiskati
Ribiško naselje je majhno turistično in stanovanjsko središče v občini Devin-Nabrežina. Sestavlja ga skupina novejših stanovanjskih stavb, ki...
Nedavno so v bližini nekdanjega kamnoloma Sertubi odkrili enega najpomembnejših nahajališč dinozavrovih ostankov v Italiji. Našli so namreč...
Med družinami, ki so prišle živet v Ribiško naselje, je v teh koncih dobro znano ime Nazario Minca. V 60. letih prejšnjega stoletja je začel z...
Lahko se podamo na nezahteven sprehod po južnem pobočju Grmade (Monte Ermada), natančneje po rtu Brtinišče in po Koku (Monte Cocco). Med prvo...
Razstavo je pripravilo jamarsko društvo Flondar. Ogledamo si lahko modele, fotografije in najdbe, ki prikazujejo potek evolucije na tem ozemlju, od...
Rastlinstvo
Tvori obsežne predele trstja, zlasti ob rečnih izlivih. Na zmerno slanost se prilagodi s počasnejšo rastjo. Uporablja se za izdelavo...
Pogosta v morju in v lagunah, kot prava morska trava tvori velika rastišča, ki so zelo pomembna za ribjo favno in vodne ptice.
Halofilna vrsta, njeni rumeni cvetovi obarvajo poletno pokrajino na ilovnatih otokih (barene) v laguni.
Severnoameriška vrsta, zelo razširjena na poplavnih območjih in na obrežjih. Gre za tujerodno invazivno vrsto, ki močno spreminja...
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki pa ne raste na ilovnatih otokih (barene), temveč na skalnati obali in na pristaniških objektih, kot so...
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki poseljuje ilovnate otoke (barene) in ribogojne lagune (valli da pesca), kjer je slanost zmerna. Zelo je...
Halofilna rastlina, ki jo najdemo v ulekninah za sipinami in na višjih predelih ilovnatih otokov (barene).
Ta vrsta vednozelenega hrasta je glavna sestavina sredozemske makije. Lokalno ga je najti med reko Timavo in gradom Miramar ter v obrežnih...
Ta halofilna vrsta tvori velika rastišča na ilovnatih otokih (barene), posebej vidna je poleti, ko cveti.
Oblikuje nasade borovcev, z njim je obširno poraščena kraška planota, v obalnem borovem gozdu pri Lignanu uspeva kot...
Tako kot beli topol je pogost ob rekah in obrežjih, vendar ni tako vezan na peščena tla. Hibridno sorto gojijo v topolovih nasadih za...
To halofilno vrsto najdemo na ilovnatih otokih (barene) in na lagunskih sedimentih v Lisertu, kjer tvori velika rastišča.
Ta psamofilna vrsta je prva kopenska rastlina, ki je poselila obalni pas. Okrog teh rastlin nastajajo majhni kupčki peska, ki ga nosi veter.
Vrsta izvira iz Severne Amerike, razširjena je na obdelanih območjih in ob rekah. Uporablja se za kolje in za drva.
Tvori čista rastišča ali v združbi z navadnim trstom uspeva ob izlivih rek, kjer je voda rahlo slankasta. Kosili so jo za steljo kravam...
Halofilna vrsta, ki je dobro opazna poleti, ko cveti.
Ta halofilna vrsta je prva kopenska rastlina, ki je poselila najvišje muljaste poloje, saj dolgo časa zdrži pod vodo.
Pogosta v morju v globinah manj kot 5 metrov in v lagunah, predvsem v bližini pritoka sladke vode. Naseljuje muljaste poloje, kar se pokaže v...
Običaji
V antičnih časih se je pred izlivi reke Timave razprostiral obširen plovni morski akvatorij, Lacus Timavi, ki se je nahajal približno na...
Ti začasni vinotoči z možnostjo prodaje suhomesnatih izdelkov in sirov so prisotni po vsem tržaškem in goriškem krasu. Da je...
Okolja
Kras je dolga planota, ki se razteza v smeri JV-SZ in rahlo spušča proti zahodu. Vzhodni del se namreč vzpenja na 400 m nad morjem, v...
Območja, redno pod vodo zaradi plime, ki se pojavijo ob oseki, se imenujejo muljasti poloji. V Furlaniji Julijski krajini so razširjeni na...
Ptice
84-102 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto, gnezdi v kolonijah v lagunskih gozdičkih in na drugih z gozdom poraslih območjih v zaledju....
19-21 cm, spola se ne razlikujeta. Obstaja siva in rdečkasta različica. Je majhna sova s čopki na ušesih ter značilnim in vztrajnim oglašanjem....
37-43 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in čopom na tilniku, kljun črn s svetlo konico. Izvaja...
48-57 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkast, z dolgim ukrivljenim kljunom. Prisoten vse leto, vendar ne gnezdi. V času plime tvori združbe na...
37-45 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkaste barve z ukrivljenim kljunom, krajšim od velikega škurha, ima značilne temne lise na glavi. Prisoten...
140-160 cm, bele barve, mladi so sivi, grba na spodnjem delu kljuna, opaznejša je pri samcu. Prisoten vse leto, številčen ob rečnih ustjih, še...
10,5-12 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavo siva s prepoznavnim čopom. Prisotna vse leto v borovih gozdičih na Krasu, vključno z Devinskimi stenami...
10-11,5 cm, spola se ne razlikujeta. Mali menišček z značilno belo liso na tilniku. Prisoten vse leto, za gnezdenje si najraje izbere borove...
77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...
15,5-18 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj bež barve s črnimi progami po glavi in prsih, spodaj bel. Prisoten od marca do septembra, gnezdi na...
60-70 cm, samec ima belo in temno perje. Stalna populacija je prisotna med ustjema Soče in Timava. Nekaj parov od leta 1999 redno gnezdi, kar je...
35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...
37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...
52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...
55-65 cm, spola se ne razlikujeta. V času parjenja belo perje z dolgimi peresi na temenu in trupu. Prisotna je vse leto, gnezdi v kolonijah v...
40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....
50-60 cm, izrazit spolni dimorfizem, prednica domače race. Prisotna je vse leto, zelo zaupljiva, pojavlja se na mokriščih in ob visokem priobalnem...
68-78 cm, spola se ne razlikujeta. Odrasli osebki imajo pozimi in na začetku pomladi kratek čopek. Prisoten je vse leto, redkeje pozimi in na...
17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...
13-14 cm, samec ima črno glavo in rdeče oči, samica sivo glavo. Prisoten vse leto, gnezdi na toplih obrežjih, poraslih z redkim grmičevjem, med...
21-23 cm, samec je moder s črnkastimi perutmi, samica pa je rjava. Prisoten vse leto, redek kot prezimovalec. Gnezdi na strmi tržaški skalnati...
18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...
48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...
52-58 cm, glava pri samcu je temnozelena, bel ovratnik, pri samici je glava rdečkaste barve. Prisoten je v obdobju prezimovanja, pogost ob...
34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...
63-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je perje v zgornjem delu temnosivo, v spodnjem belkasto. Kljun je v primerjavi s prej opisano vrsto bolj...
55-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je njegovo perje sivo, v spodnjem delu belkasto. Prisoten je pozimi, na morju in na globljih delih lagun....
46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...
28-34 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi siv in belkast, marca črn ovratnik in rumeni čopki za rdečim očesom. Prisoten od avgusta do aprila, ne...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta, perje oranžno s črnimi progami, perjanica na glavi, let frfotajoč. Prisotna od aprila do septembra, precej...
15-16,5 cm, spola se ne razlikujeta. Rdečkasto rjav zgoraj, svetlejši na spodnjem delu. Prisoten od aprila do septembra. Gnezdi v obrežnih...
