Descrizione
Vzhodno od izliva reke Timave se razprostira območje, ki je bilo včasih morsko. Sedaj je obdano s kamnitim nasipom, ki obdaja polotok, na katerem se zbira izkopani material iz kanala za dostop do tržiškega pristanišča. Vzhodni del je bil zaradi bogatega ptičjega sveta razglašen za območje, pomembno za Skupnost. Znotraj en del zaseda ilovnati otok (barena), na katerem bujno uspeva navadni lobodovec (Atriplex portulacoides), proti zunanjemu nasipu pa leži plitek akvatorij, ki je z morjem povezan skozi prehod v nasipu. Kljub številnim motnjam je to območje izredno bogato s pticami. Severno in zahodno od umetnega polotoka leži obširno trstje, sladkovodne mlake in obrežni gozdovi z vrbami in topoli, ki so zrasli na starem nasutju.
Kaj obiskati
Ob nekdanjih otočkih so še danes izviri tople vode s temperaturo 20 ° - 40 °C, ki so jih vse do prve svetovne vojne uporabljali v termalne...
Rastlinstvo
Tvori obsežne predele trstja, zlasti ob rečnih izlivih. Na zmerno slanost se prilagodi s počasnejšo rastjo. Uporablja se za izdelavo...
Halofilna vrsta, njeni rumeni cvetovi obarvajo poletno pokrajino na ilovnatih otokih (barene) v laguni.
Tvori čista rastišča okrog "odprtin" ponikalnic, uspeva tudi vzdolž vodotokov in na trajno poplavljenih šotnatih tleh.
Severnoameriška vrsta, zelo razširjena na poplavnih območjih in na obrežjih. Gre za tujerodno invazivno vrsto, ki močno spreminja...
To je hrast, značilen za nizko ravnino globokih in vlažnih tal. Uspeva v nižinskih gozdovih, ob vodotokih in v bližini ponikalnic, v bolje...
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki pa ne raste na ilovnatih otokih (barene), temveč na skalnati obali in na pristaniških objektih, kot so...
Pogost je v nižinskih gozdovih, kjer ima najraje bolj vlažna mesta. Najdemo ga ob rekah in v bližini ponikalnic. Ker je precej odporen na...
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki poseljuje ilovnate otoke (barene) in ribogojne lagune (valli da pesca), kjer je slanost zmerna. Zelo je...
Halofilna rastlina, ki jo najdemo v ulekninah za sipinami in na višjih predelih ilovnatih otokov (barene).
Ta halofilna vrsta je zelo pogosta na ilovnatih otokih (barene) v Gradeški laguni.
Ta halofilna vrsta tvori velika rastišča na ilovnatih otokih (barene), posebej vidna je poleti, ko cveti.
Drevesna vrsta, ki je pogosta ob rekah in obrežjih, predvsem na peščenih tleh. Zaradi lepega videza se uporablja za zasaditev drevoredov...
Tako kot beli topol je pogost ob rekah in obrežjih, vendar ni tako vezan na peščena tla. Hibridno sorto gojijo v topolovih nasadih za...
To halofilno vrsto najdemo na ilovnatih otokih (barene) in na lagunskih sedimentih v Lisertu, kjer tvori velika rastišča.
Vrsta izvira iz Severne Amerike, razširjena je na obdelanih območjih in ob rekah. Uporablja se za kolje in za drva.
Je pogosta vodna rastlina, še zlasti v ribogojnih lagunah (valli da pesca) ter na območjih s pritoki sladke vode in z nizko stopnjo...
Pogosta je v številnih okoljih, tudi daleč od vode. Skupaj s topolom pretežno sestavlja obrežne in poplavne gozdove.
Grm ali manjše drevo zaobljene oblike, običajno raste ob rekah ponikalnicah in med trstjem na šotnatih, pogosto poplavljenih...
Tvori čista rastišča ali v združbi z navadnim trstom uspeva ob izlivih rek, kjer je voda rahlo slankasta. Kosili so jo za steljo kravam...
Halofilna vrsta, ki je dobro opazna poleti, ko cveti.
Ta halofilna vrsta je prva kopenska rastlina, ki je poselila najvišje muljaste poloje, saj dolgo časa zdrži pod vodo.
Grm ali manjše drevo, odporno na slana in sušna tla, kot ugotavlja pesnik D'Annunzio v pesmi Dež v borovem gozdu: "suhe in solnate...
Pogosta v morju v globinah manj kot 5 metrov in v lagunah, predvsem v bližini pritoka sladke vode. Naseljuje muljaste poloje, kar se pokaže v...
Običaji
V antičnih časih se je pred izlivi reke Timave razprostiral obširen plovni morski akvatorij, Lacus Timavi, ki se je nahajal približno na...
Okolja
Območja v laguni, ki so običajno kopna, se imenujejo barene. Na njih uspevajo halofilne (slanoljubne) rastline, ki so značilne za slana tla. So...
Obalna črta, ki se je nekoč (do 20. let prejšnjega stoletja) naravno spreminjala glede na dvigovanje in spuščanje morske gladine...
Sistem lagun v FJK se razteza med ustjem Soče in izlivom Tilmenta (Tagliamento). Če območje primerjamo z “večjo sestro”,...
Območja, redno pod vodo zaradi plime, ki se pojavijo ob oseki, se imenujejo muljasti poloji. V Furlaniji Julijski krajini so razširjeni na...
Ptice
85-100 cm, spola se ne razlikujeta. Belo perje, rumen kljun, ki je v paritvenem obdobju črn. Prisotna vse leto, ne gnezdi. Zelo številčna v...
84-102 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto, gnezdi v kolonijah v lagunskih gozdičkih in na drugih z gozdom poraslih območjih v zaledju....
70-90 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna od konca marca do septembra, gnezdi v kolonijah v bujnem trsju v Maranski laguni in na obnovljenih...
45-55 cm, izrazit spolni dimorfizem, samec je siv, robovi perutnic so črni, samica je rjava, spodnji del trupa je pri obeh bel. Prisoten je v času...
34-38 cm, je najmanjša raca. Vrsta najpogosteje prezimuje, nekaj parov gnezdi, koncentracijo na sladkovodnih mokriščih opažamo že od julija....
19-21 cm, spola se ne razlikujeta. Obstaja siva in rdečkasta različica. Je majhna sova s čopki na ušesih ter značilnim in vztrajnim oglašanjem....
42-46 cm, spola se ne razlikujeta. Bela s črnimi progami in dolgim, navzgor ukrivljenim kljunom. Prisotna vse leto, številčnejša...
14-15,5 cm. Samec ima sivo glavo s črnimi zalizki, samica bež barve, rep dolg, rdečkast. Prisotna vse leto, vendar kot gnezdilka v močnem upadu....
23-28 cm, spola se ne razlikujeta. Zelo dobro se zlije z okoljem, progasto rjave barve, ima dolg raven kljun in značilen cikcakast let. Prisotna od...
37-43 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in čopom na tilniku, kljun črn s svetlo konico. Izvaja...
46-56 cm, z značilnim belim “zrcalom v peruti”. Vrsta v večji meri prezimuje, nekaj parov gnezdi. Pogosta na sladkovodnih mokriščih, ustju...
12,5-14 cm, perje svetlo rjavo s svetlim trebuhom. Prisotna od aprila do septembra v trstju, kjer gnezdi. Je najbolj pogosta vrsta med ptiči pevci v...
33-36 cm, spola se ne razlikujeta. Bel in črn, zelo dolge rdeče noge. Prisoten od marca in septembra – oktobra. Gnezdi na ribogojnih območjih v...
48-57 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkast, z dolgim ukrivljenim kljunom. Prisoten vse leto, vendar ne gnezdi. V času plime tvori združbe na...
37-45 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkaste barve z ukrivljenim kljunom, krajšim od velikega škurha, ima značilne temne lise na glavi. Prisoten...
140-160 cm, bele barve, mladi so sivi, grba na spodnjem delu kljuna, opaznejša je pri samcu. Prisoten vse leto, številčen ob rečnih ustjih, še...
51-62 cm, elegantna raca z dolgim vratom, pri samcu dolga osrednja krmilna peresa. Prezimovalna vrsta, zadržuje se na polojih, na obnovljenih...
38-43 cm, spola se ne razlikujeta, sive barve z belimi progami na perutih. Prisoten vse leto, običajno gnezdi v gozdičih na lagunskih otokih in na...
22-32 cm, izrazit spolni dimorfizem: samec je precej večji in v maju si nadene značilno svatovsko perje. Perje je rjavkaste barve s svetlejšim...
77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...
17-19,5 cm, spola se ne razlikujeta. Je večji deževnik. Spominja na malega deževnika, vendar je težji in večji, z izrazitejšimi potezami in...
15,5-18 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj bež barve s črnimi progami po glavi in prsih, spodaj bel. Prisoten od marca do septembra, gnezdi na...
33-36, spola se ne razlikujeta. Lahko je sive ali rdeče barve, koničasta krila, bežno spominja na ptico roparico, vendar je glava majhna, kljun pa...
15-16 cm, samec ima sivo glavo in belo grlo pri podvrsti cinerocapilla, rumen trebuh, dolg rep z belimi zunanjimi krmilnimi peresi. Med selitvami se...
43-55 cm, izrazit dimorfizem, samec je bolj pisan, samica je vsa temna, glava in rame so slamnato rumene. Prisoten je vse leto, gnezdi v trsju...
52- 60 cm, zgornji deli temni, spodnji beli, dolge peruti. Prisoten v času selitev, še posebej aprila in maja ter avgusta in septembra. Razmeroma...
120-145 cm, odrasli osebki imajo značilno rožnato-rdeče perje, mladiči pa so sivi. Prisoten je vse leto, a število niha od le nekaj osebkov do...
42-50 cm, za samca je značilna bela lisa na pokrivnem perju. Vrsta prezimi, zelo številčna od septembra do marca, nekaj osebkov preživi poletje...
36-42 cm, spola se ne razlikujeta. Dimasto siva, kljun in lisa na čelu sta bela. Pred vzletom teče po vodni gladini. Prisotna vse leto, gnezdi z...
21-25 cm, spola se ne razlikujeta. Je najmanjša izmed čiger, leti hitro in frfotajoče, hrano lovi med nenehnim lebdenjem v zraku in potopi....
15-17 cm, samec ima rdečkast tilnik in črne lise na glavi in na vsaki strani prsi. Samica ima enak vzorec, vendar sive barve. Prisoten je vse leto,...
35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...
37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...
52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...
27-31 cm, spola se ne razlikujeta. Temna, rep je deloma bel, kljun rdeč in rumen. Prisotna vse leto, gnezdi na območjih mokrišč s sladko ali...
55-65 cm, spola se ne razlikujeta. V času parjenja belo perje z dolgimi peresi na temenu in trupu. Prisotna je vse leto, gnezdi v kolonijah v...
40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....
50-60 cm, izrazit spolni dimorfizem, prednica domače race. Prisotna je vse leto, zelo zaupljiva, pojavlja se na mokriščih in ob visokem priobalnem...
31-37 cm, pri samcu sta rep in glava siva, zgornji deli rdečkasti, samica ima rdečkast progast rep. Prisotna je vse leto, gnezdi v zapuščenih...
45-55 cm, spola se ne razlikujeta. Prisoten je vse leto, gnezdi v kolonijah, druži se z drugimi vrstami čapelj. Prisoten v nekaterih lagunskih...
17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...
37-41 cm, za samca je značilna bela proga, ki teče od očesa do tilnika. Selivka je prisotna od marca do septembra. Še posebej se pojavlja na...
44-52 cm, za samca je značilen bel prsni del. Vrsta v večji meri prezimuje, nekaj parov se tu pari. Pogosta je na sladkovodnih mokriščih z nizko...
13,5-15,5 cm. Samec ima v času parjenja črno glavo. Zimsko perje se pri obeh spolih ne razlikuje, je rjavkaste barve, z razmeroma dolgim repom, 4...
58-65 cm, spola se ne razlikujeta, odrasli osebki so črni in sivi, mladi rjavi. Prisoten od pomladi do jeseni. Pozimi redek. Gnezdi v kolonijah,...
74-84 cm, siva, v letu opazno svetlo pokrivno perje, je prednica domače osi. Prisotna je vse leto, zaradi prehranjevanja se pojavlja tudi na...
30-34 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj siv, spodaj belkast, kljun sorazmerno krepek, rahlo ukrivljen navzgor. Prisoten vse leto, redkeje od...
28-31 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj spreminjajoče črna, spodaj bela z značilnim čopkom na tilniku in z zaobljenimi krili. Prisotna vse...
10-11,5 cm, spola se ne razlikujeta. Glava siva, s črno liso na očesu. Teoretično prisotna vse leto v trstju in obrežnih gozdovih, kot gnezdilka...
24-27 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj sivo-rjave barve, spodaj svetlejši z izrazito belo perutno progo, svatovsko perje temnejše; kljun in noge...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Značilen črn trebuh in rdečkast zgornji del, pozimi sivkast. Je najštevilčnejši pobrežnik v času...
18,5-21 cm, po hrbtu temen in posut s svetlimi pikami, na spodnjem delu svetlejši. Prisoten od marca do septembra, maloštevilen junija, ne gnezdi....
20-24 cm, zgoraj temen, bel na spodnjem delu, barve bolj kontrastne kot pri sorodnem močvirskem martincu. Prisoten vse leto, vendar ne gnezdi....
18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...
26-29 cm, spola se ne razlikujeta. Perje sivo, belo in črno na spodnjem delu v paritvenem obdobju. Pozimi siva, z značilno črno podpazduho, ki je...
48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...
23-26 cm, spola se ne razlikujeta. Spodaj sive barve, zgoraj rjavo progast, kljun dolg in ukrivljen. Prisoten vse leto, številčnejši pozimi,...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...
52-58 cm, glava pri samcu je temnozelena, bel ovratnik, pri samici je glava rdečkaste barve. Prisoten je v obdobju prezimovanja, pogost ob...
34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...
63-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je perje v zgornjem delu temnosivo, v spodnjem belkasto. Kljun je v primerjavi s prej opisano vrsto bolj...
55-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je njegovo perje sivo, v spodnjem delu belkasto. Prisoten je pozimi, na morju in na globljih delih lagun....
46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...
28-34 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi siv in belkast, marca črn ovratnik in rumeni čopki za rdečim očesom. Prisoten od avgusta do aprila, ne...
22-28 cm, samec je rumenkast in črn po glavi, trupu in perutih, samica je podobna, le da je rjavkasta namesto črne. Najmanjša evropska čaplja....
69-81 cm, spola se ne razlikujeta. Mimikrijsko perje. Prisotna je v času prezimovanja in selitev. Občasno je gnezdila. Pojavlja se na sladkovodnih...
29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Perje svetlo bež, s črnim vratnim kolobarjem. Prisotna vse leto, pogosto se zadržuje v mestnih naseljih, vaseh...
29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Črnkasto svatovsko perje, po reproduktivnem obdobju spodaj belkast, zgoraj sivkast, tenek kljun in oranžne noge....
23-29 cm, spola se ne razlikujeta, pozimi rjav, svatovsko perje z rdečkastimi lici. Prisoten je vse leto, gnezdi na sladkovodnih mokriščih, rad...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta, perje oranžno s črnimi progami, perjanica na glavi, let frfotajoč. Prisotna od aprila do septembra, precej...
15-16,5 cm, spola se ne razlikujeta. Rdečkasto rjav zgoraj, svetlejši na spodnjem delu. Prisoten od aprila do septembra. Gnezdi v obrežnih...
13-14 cm, spola se ne razlikujeta. Perje rdečkasto rjavo. Glasno in ropotajoče oglašanje je pogosto slišati, če se znajdemo na ozemlju nekega...
55-65 cm, bel in temen videz, rdeč kljun, pri samcu z grbo. Prisotna je vse leto, zadržuje se na območjih z bibavico in ribogojnih območjih v...
