Tvori obsežne predele trstja, zlasti ob rečnih izlivih. Na zmerno slanost se prilagodi s počasnejšo rastjo. Uporablja se za izdelavo...

Tvori čista rastišča okrog "odprtin" ponikalnic, uspeva tudi vzdolž vodotokov in na trajno poplavljenih šotnatih tleh.

Severnoameriška vrsta, zelo razširjena na poplavnih območjih in na obrežjih. Gre za tujerodno invazivno vrsto, ki močno spreminja...

To je hrast, značilen za nizko ravnino globokih in vlažnih tal. Uspeva v nižinskih gozdovih, ob vodotokih in v bližini ponikalnic, v bolje...

Pogost je v nižinskih gozdovih, kjer ima najraje bolj vlažna mesta. Najdemo ga ob rekah in v bližini ponikalnic. Ker je precej odporen na...

Rastlina je precej razširjena na vlažnih sladkovodnih območjih in ob manjših vodotokih, kjer se ta vrsta v aprilu in maju...

Raste ob rekah in ponikalnicah in spremlja manjše vodotoke na vlažnih in šotnatih tleh. Lahko sestavlja čiste gozdove na vlažnih...

Drevesna vrsta, ki je pogosta ob rekah in obrežjih, predvsem na peščenih tleh. Zaradi lepega videza se uporablja za zasaditev drevoredov...

Tako kot beli topol je pogost ob rekah in obrežjih, vendar ni tako vezan na peščena tla. Hibridno sorto gojijo v topolovih nasadih za...

Vrsta izvira iz Severne Amerike, razširjena je na obdelanih območjih in ob rekah. Uporablja se za kolje in za drva.

Ta rastlina, ki poleti bujno cveti, je zelo razširjena na vlažnih sladkovodnih območjih in vzdolž manjših vodotokov.

Pogosta je v številnih okoljih, tudi daleč od vode. Skupaj s topolom pretežno sestavlja obrežne in poplavne gozdove.

Grm ali manjše drevo zaobljene oblike, običajno raste ob rekah ponikalnicah in med trstjem na šotnatih, pogosto poplavljenih...

Nedavno restavrirana drenažna črpalka Sacchetti, ki jo je mogoče tudi obiskati, skupaj z drenažno črpalko Borlecce, deloma z mehanskim...

V preteklem stoletju so bila obsežna lagunska in močvirska oblagunska območja izsušena zaradi pridobivanja novih kmetijskih,...

Obalna črta, ki se je nekoč (do 20. let prejšnjega stoletja) naravno spreminjala glede na dvigovanje in spuščanje morske gladine...

85-100 cm, spola se ne razlikujeta. Belo perje, rumen kljun, ki je v paritvenem obdobju črn. Prisotna vse leto, ne gnezdi. Zelo številčna v...

84-102 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto, gnezdi v kolonijah v lagunskih gozdičkih in na drugih z gozdom poraslih območjih v zaledju....

45-52 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto. Pari se v nekaterih lagunskih gozdičih, kjer so prisotne tudi druge vrste čapelj. Gnezdenje...

70-90 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna od konca marca do septembra, gnezdi v kolonijah v bujnem trsju v Maranski laguni in na obnovljenih...

45-55 cm, izrazit spolni dimorfizem, samec je siv, robovi perutnic so črni, samica je rjava, spodnji del trupa je pri obeh bel. Prisoten je v času...

34-38 cm, je najmanjša raca. Vrsta najpogosteje prezimuje, nekaj parov gnezdi, koncentracijo na sladkovodnih mokriščih opažamo že od julija....

19-21 cm, spola se ne razlikujeta. Obstaja siva in rdečkasta različica. Je majhna sova s čopki na ušesih ter značilnim in vztrajnim oglašanjem....

23-28 cm, spola se ne razlikujeta. Zelo dobro se zlije z okoljem, progasto rjave barve, ima dolg raven kljun in značilen cikcakast let. Prisotna od...

46-56 cm, z značilnim belim “zrcalom v peruti”. Vrsta v večji meri prezimuje, nekaj parov gnezdi. Pogosta na sladkovodnih mokriščih, ustju...

12,5-14 cm, perje svetlo rjavo s svetlim trebuhom. Prisotna od aprila do septembra v trstju, kjer gnezdi. Je najbolj pogosta vrsta med ptiči pevci v...

16-20 cm, spola se ne razlikujeta. Svetlo rjav, z belkastim spodnjim delom. Prisoten od aprila do septembra v trstju, kjer gnezdi. Glasno oglašanje...

48-57 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkast, z dolgim ukrivljenim kljunom. Prisoten vse leto, vendar ne gnezdi. V času plime tvori združbe na...

37-45 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkaste barve z ukrivljenim kljunom, krajšim od velikega škurha, ima značilne temne lise na glavi. Prisoten...

140-160 cm, bele barve, mladi so sivi, grba na spodnjem delu kljuna, opaznejša je pri samcu. Prisoten vse leto, številčen ob rečnih ustjih, še...

23-28 cm, spola se ne razlikujeta, sivkaste barve. Je najbolj pogosta nočna ujeda. Videti ga je moč na kmetijskih območjih, pogosto v bližini...

38-43 cm, spola se ne razlikujeta, sive barve z belimi progami na perutih. Prisoten vse leto, običajno gnezdi v gozdičih na lagunskih otokih in na...

77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...

15-16 cm, samec ima sivo glavo in belo grlo pri podvrsti cinerocapilla, rumen trebuh, dolg rep z belimi zunanjimi krmilnimi peresi. Med selitvami se...

43-55 cm, izrazit dimorfizem, samec je bolj pisan, samica je vsa temna, glava in rame so slamnato rumene. Prisoten je vse leto, gnezdi v trsju...

36-42 cm, spola se ne razlikujeta. Dimasto siva, kljun in lisa na čelu sta bela. Pred vzletom teče po vodni gladini. Prisotna vse leto, gnezdi z...

35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...

37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...

52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...

27-31 cm, spola se ne razlikujeta. Temna, rep je deloma bel, kljun rdeč in rumen. Prisotna vse leto, gnezdi na območjih mokrišč s sladko ali...

55-65 cm, spola se ne razlikujeta. V času parjenja belo perje z dolgimi peresi na temenu in trupu. Prisotna je vse leto, gnezdi v kolonijah v...

40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....

50-60 cm, izrazit spolni dimorfizem, prednica domače race. Prisotna je vse leto, zelo zaupljiva, pojavlja se na mokriščih in ob visokem priobalnem...

31-37 cm, pri samcu sta rep in glava siva, zgornji deli rdečkasti, samica ima rdečkast progast rep. Prisotna je vse leto, gnezdi v zapuščenih...

96-119 cm, spola se ne razlikujeta. Siv z belo in črno glavo in črnimi konicami peruti. Leti z iztegnjenim vratom, za razliko od čapelj, ki ga...

68-78 cm, spola se ne razlikujeta. Odrasli osebki imajo pozimi in na začetku pomladi kratek čopek. Prisoten je vse leto, redkeje pozimi in na...

45-55 cm, spola se ne razlikujeta. Prisoten je vse leto, gnezdi v kolonijah, druži se z drugimi vrstami čapelj. Prisoten v nekaterih lagunskih...

17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...

37-41 cm, za samca je značilna bela proga, ki teče od očesa do tilnika. Selivka je prisotna od marca do septembra. Še posebej se pojavlja na...

44-52 cm, za samca je značilen bel prsni del. Vrsta v večji meri prezimuje, nekaj parov se tu pari. Pogosta je na sladkovodnih mokriščih z nizko...

13,5-15,5 cm. Samec ima v času parjenja črno glavo. Zimsko perje se pri obeh spolih ne razlikuje, je rjavkaste barve, z razmeroma dolgim repom, 4...

40-47 cm, za samca je značilno belo in črno perje. Raca potapljavka je prisotna pretežno v obdobju prezimovanja. Gnezdila je v kraških jezerih....

42-49 cm, samčeva glava je rdečkasta. Raca potapljavka, prisotna predvsem v času prezimovanja, nekaj parov gnezdi v Maranski laguni....

58-65 cm, spola se ne razlikujeta, odrasli osebki so črni in sivi, mladi rjavi. Prisoten od pomladi do jeseni. Pozimi redek. Gnezdi v kolonijah,...

64-78 cm, značilne črne proge na trebuhu, belo čelo. Vrsta tu prezimuje, tvori številčne jate, včasih tudi skupaj z drugimi vrstami gosi....

10-11,5 cm, spola se ne razlikujeta. Glava siva, s črno liso na očesu. Teoretično prisotna vse leto v trstju in obrežnih gozdovih, kot gnezdilka...

18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...

48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...

23-26 cm, spola se ne razlikujeta. Spodaj sive barve, zgoraj rjavo progast, kljun dolg in ukrivljen. Prisoten vse leto, številčnejši pozimi,...

17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...

46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...

22-28 cm, samec je rumenkast in črn po glavi, trupu in perutih, samica je podobna, le da je rjavkasta namesto črne. Najmanjša evropska čaplja....

69-81 cm, spola se ne razlikujeta. Mimikrijsko perje. Prisotna je v času prezimovanja in selitev. Občasno je gnezdila. Pojavlja se na sladkovodnih...

29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Perje svetlo bež, s črnim vratnim kolobarjem. Prisotna vse leto, pogosto se zadržuje v mestnih naseljih, vaseh...

25-29 cm, spola se ne razlikujeta, perje oranžno s črnimi progami, perjanica na glavi, let frfotajoč. Prisotna od aprila do septembra, precej...

15-16,5 cm, spola se ne razlikujeta. Rdečkasto rjav zgoraj, svetlejši na spodnjem delu. Prisoten od aprila do septembra. Gnezdi v obrežnih...

13-14 cm, spola se ne razlikujeta. Perje rdečkasto rjavo. Glasno in ropotajoče oglašanje je pogosto slišati, če se znajdemo na ozemlju nekega...