Descrizione
Če pustimo za sabo Milje in nedavno zgrajeno naselje z marino Porto San Rocco in gremo skozi ali se peljemo izven valobranov, ki ščitijo miljski zaliv pred visokim morjem, katerega prinaša lebič, pridemo v Trst. Peljemo se naprej mimo raznih pomolov v novem delu pristanišča Porto Nuovo, med katerimi izstopa sedmi pomol, ki nikoli ne miruje. Nato nadaljujemo pot ob zalivu Sacchetta in mimo pomola pomorske postaje in pomola Audace s čudovitim pogledom na trg Unità d'Italia (Trg italijanskega zedinjenja) z morske strani in mimo pristaniške kapitanije. Pot nato nadaljujemo proti Barkovljam znotraj valobrana, ki ščiti staro pristanišče Porto Vecchio. Razvoj mesta Trst je bil v 18. stoletju povezan z razvojem pristanišča, odkar so se Habsburžani odločili, da postane avstroogrsko pristanišče za Sredozemlje. Leta 1740 je Marija Terezija naročila melioracijo solin, kjer je nastala terezijanska četrt Borgo Teresiano. Tu sta še vedno vidna geometrija solinskih bazenov in veliki kanal Canal Grande, ki jih je napajal z morsko vodo. Prebivalstvo v mestu je v 200 letih s 4.000 naraslo na 200.000. Trst je bil tretje največje mesto v avstro-ogrskem cesarstvu za Dunajem in Prago ter središče avstrijskega jadranskega primorja. Blišč zlate dobe, ko je mesto postajalo večetnično in večkulturno, je povsem zbledel v času obeh svetovnih vojn. Na prijeten način se s Trstom in njegovim morjem spoznamo, če se sprehodimo po obali (po "rivah") od pomola Audace, kjer je pristal prvi istoimenski torpedni rušilec leta 1918 in nadaljujemo proti pomoloma Bersaglieri in Sartorio, kjer obiščemo Mestni morski akvarij in nekdanjo veliko ribarnico, zaliv "La Sacchetta" in pomorski muzej.
Kaj obiskati
Do leta 2008 je klasični sprehod po nabrežju (rivah) vključeval tudi mestni muzej naravne zgodovine, ki se je nato preselil v sodobno...
Na koncu nabrežja (Rive), blizu zaliva Sacchetta, z vhodom z ulice Campo Marzio 5, se nahaja sedež muzeja v treh nadstropjih. Razstavljeno...
Morski akvarij je bil zgrajen leta 1933 tako, da so naprave v prostorih na desni strani osrednje ribarnice predelali, in sicer tisti del, ki...
Na začetku obale Nazaria Saura se nahaja stavba, ki tako močno spominja na cerkev, da ji v tržaškem narečju rečejo "Santa Maria del...
Staro pristanišče v Trstu je bilo zasnovano kot tehnološko napredno med pristanišči v času med letoma 1868 - 1883....
Ribe
Majhna pelagična riba, ki živi v jati in se seli. Živi v zelo velikih jatah, tudi mešano z drugimi vrstami, kot so sardela papalina, v globokih...
Ta glavonožec z dolgim telesom spada v družino Squillidae. Zrase lahko do največ 20 cm. Ni ga mogoče zamenjati z drugimi raki. Telo kanoče...
Cipelj spada v družino Mugilidae, ki šteje kakšnih 80 sladko in slanovodnih vrst. Cipelj je evrihalinska vrsta oziroma prenese večje spremembe...
Menola spada v družino šparov. Je proterogeničen obojespolnik, kar pomeni, da so vse mladice do dveh let samice, vse starejše ribe pa samci. Je...
Bela hobotnica je hobotnici podoben mehkužec, ki spada v družino Octopodidae. Bela hobotnica glede vrste tal, na katerih živi, ni posebej...
Orada je morska in polslanovodna kostnica iz družine šparov. Ime ima po značilni zlato-rumeni barvi med očmi. Njeno podolgovato telo je na vrhu...
Spada v skupino šparov. Njegovo telo je podolgovato, doseže do 60 cm dolžine. Telo je ploščato, rožnato-rdeče barve na hrbtni strani, trebuh...
Šarg, imenovan tudi progar, je najbolj razširjen iz svoje vrste in se pojavlja povsod po peščenem in kamnitem dnu Sredozemskega morja. Telo je...
Skuša je tipična modra riba, dolga 25-30 cm. Je plenilec in vsejed. Ta vitka riba ima pelagične navade in živi v jati. Na površini je...
Morski list ima ploščato, podolgovato, zelo stisnjeno telo. Glava je majhna, gobec je zaokrožen. Usta so majhna in usločena, obrnjena navzdol....
Rastlinstvo
Pogosta v morju in v lagunah, kot prava morska trava tvori velika rastišča, ki so zelo pomembna za ribjo favno in vodne ptice.
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki pa ne raste na ilovnatih otokih (barene), temveč na skalnati obali in na pristaniških objektih, kot so...
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki poseljuje ilovnate otoke (barene) in ribogojne lagune (valli da pesca), kjer je slanost zmerna. Zelo je...
Ta vrsta vednozelenega hrasta je glavna sestavina sredozemske makije. Lokalno ga je najti med reko Timavo in gradom Miramar ter v obrežnih...
Oblikuje nasade borovcev, z njim je obširno poraščena kraška planota, v obalnem borovem gozdu pri Lignanu uspeva kot...
Vrsta izvira iz Severne Amerike, razširjena je na obdelanih območjih in ob rekah. Uporablja se za kolje in za drva.
Grm ali manjše drevo, odporno na slana in sušna tla, kot ugotavlja pesnik D'Annunzio v pesmi Dež v borovem gozdu: "suhe in solnate...
Pogosta v morju v globinah manj kot 5 metrov in v lagunah, predvsem v bližini pritoka sladke vode. Naseljuje muljaste poloje, kar se pokaže v...
Običaji
Da bi izkoristili blagodejni sredozemski vpliv, so tržaško obalo že stoletja oblikovali tako, da so na strmih pobočjih, ki so gledala...
Ko se morje v zalivu segreje na 18-20 °C pozno spomladi ali v začetku poletja, začnejo ribiči s svojimi barkami loviti inčune, ki jih tod...
Ta suh, zelo hladen celinski veter piha iz smeri S-SV s sunki do 160 km/uro in več. Traja lahko nekaj dni (pravijo, da burja piha vedno sodo...
Lovljenje tunov na tem delu obale je bilo edinstveno zaradi orografske sestave Krasa, ki se strmo spušča v morje. Ribe so opazovali trije...
Vrše so pasivno ribolovno orodje, primerne za lovljenje različnih vrst rib, rakov in mehkužcev; sestavljene so iz košev, v katere...
Ti začasni vinotoči z možnostjo prodaje suhomesnatih izdelkov in sirov so prisotni po vsem tržaškem in goriškem krasu. Da je...
Obkroževalne mreže polagajo v morje, tako da obkrožijo in ulovijo ter takoj zajamejo iskano ali umetno privabljeno jato rib. Obkroževalne...
Viseče mreže so pasivne mreže: z njimi lovijo ribe, ki zaidejo vanje, ob tem pa ostanejo mirujoče glede na vodo ali na morsko dno. Lahko jih...
V drugi polovici 19. stoletja je bila avstrijska jadranska obala razdeljena na 8 pomorskih okrožij, eno od njih je bil Trst. Primorska ribolovna...
Okolja
Da bi izkoristili blagodejni sredozemski vpliv, so tržaško obalo že stoletja oblikovali tako, da so na strmih pobočjih, ki so gledala...
Kras je dolga planota, ki se razteza v smeri JV-SZ in rahlo spušča proti zahodu. Vzhodni del se namreč vzpenja na 400 m nad morjem, v...
Ptice
19-21 cm, spola se ne razlikujeta. Obstaja siva in rdečkasta različica. Je majhna sova s čopki na ušesih ter značilnim in vztrajnim oglašanjem....
37-43 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in čopom na tilniku, kljun črn s svetlo konico. Izvaja...
30-35 cm, spola se ne razlikujeta. V zgornjem delu temen, v spodnjem bel. V jatah se od pomladi do jeseni pojavlja na odprtem morju, ne gnezdi,...
10,5-12 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavo siva s prepoznavnim čopom. Prisotna vse leto v borovih gozdičih na Krasu, vključno z Devinskimi stenami...
10-11,5 cm, spola se ne razlikujeta. Mali menišček z značilno belo liso na tilniku. Prisoten vse leto, za gnezdenje si najraje izbere borove...
77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...
35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...
37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...
52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...
40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....
37-44 cm, spola se ne razlikujeta. Lahko je temna, skoraj popolnoma temno rajava, ali pa svetla, s temno kapico in belkastim spodnjim delom, dolge...
68-78 cm, spola se ne razlikujeta. Odrasli osebki imajo pozimi in na začetku pomladi kratek čopek. Prisoten je vse leto, redkeje pozimi in na...
17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...
13-14 cm, samec ima črno glavo in rdeče oči, samica sivo glavo. Prisoten vse leto, gnezdi na toplih obrežjih, poraslih z redkim grmičevjem, med...
18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...
48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...
52-58 cm, glava pri samcu je temnozelena, bel ovratnik, pri samici je glava rdečkaste barve. Prisoten je v obdobju prezimovanja, pogost ob...
34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...
63-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je perje v zgornjem delu temnosivo, v spodnjem belkasto. Kljun je v primerjavi s prej opisano vrsto bolj...
55-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je njegovo perje sivo, v spodnjem delu belkasto. Prisoten je pozimi, na morju in na globljih delih lagun....
24-28 cm, spola se ne razlikujeta. Zelo dobro se zlije z okoljem, spominja na kupček suhega listja. Aktivna je v mraku in ponoči, opaziti jo je...
85-97 cm, spola se ne razlikujeta, odrasli osebki so beli in črni, mladiči pa so vsi temni: to je največji morski ptič, ki ga običajno lahko...
46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...
28-34 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi siv in belkast, marca črn ovratnik in rumeni čopki za rdečim očesom. Prisoten od avgusta do aprila, ne...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta, perje oranžno s črnimi progami, perjanica na glavi, let frfotajoč. Prisotna od aprila do septembra, precej...
