Pogosta v morju in v lagunah, kot prava morska trava tvori velika rastišča, ki so zelo pomembna za ribjo favno in vodne ptice.

Halofilna vrsta, njeni rumeni cvetovi obarvajo poletno pokrajino na ilovnatih otokih (barene) v laguni.

Severnoameriška vrsta, zelo razširjena na poplavnih območjih in na obrežjih. Gre za tujerodno invazivno vrsto, ki močno spreminja...

Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki pa ne raste na ilovnatih otokih (barene), temveč na skalnati obali in na pristaniških objektih, kot so...

Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki poseljuje ilovnate otoke (barene) in ribogojne lagune (valli da pesca), kjer je slanost zmerna. Zelo je...

Halofilna rastlina, ki jo najdemo v ulekninah za sipinami in na višjih predelih ilovnatih otokov (barene).

Ta halofilna vrsta je zelo pogosta na ilovnatih otokih (barene) v Gradeški laguni.

Ta halofilna vrsta tvori velika rastišča na ilovnatih otokih (barene), posebej vidna je poleti, ko cveti.

To halofilno vrsto najdemo na ilovnatih otokih (barene) in na lagunskih sedimentih v Lisertu, kjer tvori velika rastišča.

Vrsta izvira iz Severne Amerike, razširjena je na obdelanih območjih in ob rekah. Uporablja se za kolje in za drva.

Halofilna vrsta, ki je dobro opazna poleti, ko cveti.

Ta halofilna vrsta je prva kopenska rastlina, ki je poselila najvišje muljaste poloje, saj dolgo časa zdrži pod vodo.

Grm ali manjše drevo, odporno na slana in sušna tla, kot ugotavlja pesnik D'Annunzio v pesmi Dež v borovem gozdu: "suhe in solnate...

Pogosta v morju v globinah manj kot 5 metrov in v lagunah, predvsem v bližini pritoka sladke vode. Naseljuje muljaste poloje, kar se pokaže v...

Številčne jate kraljevih labodov lahko pogosto opazujemo pred izlivom Soče in v lagunah. Do 30 let nazaj ni bilo tako enostavno videti...

To tradicionalno tovorno in ribiško plovilo so v severnem Jadranu uporabljali do polovice 20. stoletja, sprva so ga poganjala jadra,...

Območja v laguni, ki so običajno kopna, se imenujejo barene. Na njih uspevajo halofilne (slanoljubne) rastline, ki so značilne za slana tla. So...

Predstavljajo naravno ločnico med laguno in morjem. Za razliko od muljastih baren so obrežni pasovi peščeni, sestavljeni iz različno...

Ob izlivu Soče in v Maranski laguni se razprostirajo obširna območja rečnih izlivov s pasovi obrežnega gozda in trstjem, ki se...

Obalna črta, ki se je nekoč (do 20. let prejšnjega stoletja) naravno spreminjala glede na dvigovanje in spuščanje morske gladine...

Sistem lagun v FJK se razteza med ustjem Soče in izlivom Tilmenta (Tagliamento). Če območje primerjamo z “večjo sestro”,...

85-100 cm, spola se ne razlikujeta. Belo perje, rumen kljun, ki je v paritvenem obdobju črn. Prisotna vse leto, ne gnezdi. Zelo številčna v...

84-102 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto, gnezdi v kolonijah v lagunskih gozdičkih in na drugih z gozdom poraslih območjih v zaledju....

45-55 cm, izrazit spolni dimorfizem, samec je siv, robovi perutnic so črni, samica je rjava, spodnji del trupa je pri obeh bel. Prisoten je v času...

34-38 cm, je najmanjša raca. Vrsta najpogosteje prezimuje, nekaj parov gnezdi, koncentracijo na sladkovodnih mokriščih opažamo že od julija....

39-44 cm, spola se ne razlikujeta, bela in črna z rdeče-oranžnim kljunom in rdečkastimi nogami. Prisotna vse leto; med prezimovanjem, kar je...

23-28 cm, spola se ne razlikujeta. Zelo dobro se zlije z okoljem, progasto rjave barve, ima dolg raven kljun in značilen cikcakast let. Prisotna od...

37-43 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in čopom na tilniku, kljun črn s svetlo konico. Izvaja...

46-56 cm, z značilnim belim “zrcalom v peruti”. Vrsta v večji meri prezimuje, nekaj parov gnezdi. Pogosta na sladkovodnih mokriščih, ustju...

48-57 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkast, z dolgim ukrivljenim kljunom. Prisoten vse leto, vendar ne gnezdi. V času plime tvori združbe na...

37-45 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkaste barve z ukrivljenim kljunom, krajšim od velikega škurha, ima značilne temne lise na glavi. Prisoten...

140-160 cm, bele barve, mladi so sivi, grba na spodnjem delu kljuna, opaznejša je pri samcu. Prisoten vse leto, številčen ob rečnih ustjih, še...

51-62 cm, elegantna raca z dolgim vratom, pri samcu dolga osrednja krmilna peresa. Prezimovalna vrsta, zadržuje se na polojih, na obnovljenih...

77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...

15-16 cm, samec ima sivo glavo in belo grlo pri podvrsti cinerocapilla, rumen trebuh, dolg rep z belimi zunanjimi krmilnimi peresi. Med selitvami se...

43-55 cm, izrazit dimorfizem, samec je bolj pisan, samica je vsa temna, glava in rame so slamnato rumene. Prisoten je vse leto, gnezdi v trsju...

38-45 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj mlad sivo-rjav, spodaj bel progast, koničasta krila in hiter let. Prisoten vse leto, gnezdi na Devinskih...

52- 60 cm, zgornji deli temni, spodnji beli, dolge peruti. Prisoten v času selitev, še posebej aprila in maja ter avgusta in septembra. Razmeroma...

42-50 cm, za samca je značilna bela lisa na pokrivnem perju. Vrsta prezimi, zelo številčna od septembra do marca, nekaj osebkov preživi poletje...

36-42 cm, spola se ne razlikujeta. Dimasto siva, kljun in lisa na čelu sta bela. Pred vzletom teče po vodni gladini. Prisotna vse leto, gnezdi z...

35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...

37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...

52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...

27-31 cm, spola se ne razlikujeta. Temna, rep je deloma bel, kljun rdeč in rumen. Prisotna vse leto, gnezdi na območjih mokrišč s sladko ali...

55-65 cm, spola se ne razlikujeta. V času parjenja belo perje z dolgimi peresi na temenu in trupu. Prisotna je vse leto, gnezdi v kolonijah v...

40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....

50-60 cm, izrazit spolni dimorfizem, prednica domače race. Prisotna je vse leto, zelo zaupljiva, pojavlja se na mokriščih in ob visokem priobalnem...

96-119 cm, spola se ne razlikujeta. Siv z belo in črno glavo in črnimi konicami peruti. Leti z iztegnjenim vratom, za razliko od čapelj, ki ga...

25-29 cm, spola se ne razlikujeta. Pisanih barv, z značilnim letom, prilagojenim za lovljenje večjih žuželk v zraku. Seda na gole veje, žice...

68-78 cm, spola se ne razlikujeta. Odrasli osebki imajo pozimi in na začetku pomladi kratek čopek. Prisoten je vse leto, redkeje pozimi in na...

45-55 cm, spola se ne razlikujeta. Prisoten je vse leto, gnezdi v kolonijah, druži se z drugimi vrstami čapelj. Prisoten v nekaterih lagunskih...

17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...

37-41 cm, za samca je značilna bela proga, ki teče od očesa do tilnika. Selivka je prisotna od marca do septembra. Še posebej se pojavlja na...

44-52 cm, za samca je značilen bel prsni del. Vrsta v večji meri prezimuje, nekaj parov se tu pari. Pogosta je na sladkovodnih mokriščih z nizko...

64-78 cm, značilne črne proge na trebuhu, belo čelo. Vrsta tu prezimuje, tvori številčne jate, včasih tudi skupaj z drugimi vrstami gosi....

74-84 cm, siva, v letu opazno svetlo pokrivno perje, je prednica domače osi. Prisotna je vse leto, zaradi prehranjevanja se pojavlja tudi na...

30-34 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj siv, spodaj belkast, kljun sorazmerno krepek, rahlo ukrivljen navzgor. Prisoten vse leto, redkeje od...

28-31 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj spreminjajoče črna, spodaj bela z značilnim čopkom na tilniku in z zaobljenimi krili. Prisotna vse...

24-27 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj sivo-rjave barve, spodaj svetlejši z izrazito belo perutno progo, svatovsko perje temnejše; kljun in noge...

17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Značilen črn trebuh in rdečkast zgornji del, pozimi sivkast. Je najštevilčnejši pobrežnik v času...

18,5-21 cm, po hrbtu temen in posut s svetlimi pikami, na spodnjem delu svetlejši. Prisoten od marca do septembra, maloštevilen junija, ne gnezdi....

18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...

33-41 cm, spola se ne razlikujeta. Sivo rjav, z belkastimi spodnjimi deli med prezimovanjem, ki so paritvenem obdobju rdečkasti. Dolg kljun, rahlo...

26-29 cm, spola se ne razlikujeta. Perje sivo, belo in črno na spodnjem delu v paritvenem obdobju. Pozimi siva, z značilno črno podpazduho, ki je...

48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...

23-26 cm, spola se ne razlikujeta. Spodaj sive barve, zgoraj rjavo progast, kljun dolg in ukrivljen. Prisoten vse leto, številčnejši pozimi,...

40-48 cm, samec ima črno glavo z značilno belo liso na licih. Prisoten je v obdobju prezimovanja in selitev, pojavlja se v morju pred nizkim...

17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...

52-58 cm, glava pri samcu je temnozelena, bel ovratnik, pri samici je glava rdečkaste barve. Prisoten je v obdobju prezimovanja, pogost ob...

34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...

63-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je perje v zgornjem delu temnosivo, v spodnjem belkasto. Kljun je v primerjavi s prej opisano vrsto bolj...

55-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je njegovo perje sivo, v spodnjem delu belkasto. Prisoten je pozimi, na morju in na globljih delih lagun....

46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...

28-34 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi siv in belkast, marca črn ovratnik in rumeni čopki za rdečim očesom. Prisoten od avgusta do aprila, ne...

29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Črnkasto svatovsko perje, po reproduktivnem obdobju spodaj belkast, zgoraj sivkast, tenek kljun in oranžne noge....

13-14 cm, spola se ne razlikujeta. Perje rdečkasto rjavo. Glasno in ropotajoče oglašanje je pogosto slišati, če se znajdemo na ozemlju nekega...

55-65 cm, bel in temen videz, rdeč kljun, pri samcu z grbo. Prisotna je vse leto, zadržuje se na območjih z bibavico in ribogojnih območjih v...