Descrizione
Naravni rezervat Valle Cavanata predstavlja vzhodni del Gradeške lagune med Sočo in kanalom Primero, območje, ki so ga izsušili v 30. letih prejšnjega stoletja. Preostanek lagune se je spremenil v ribogojno območje in v 70. letih postal zaščiteno območje ter območje, opredeljeno v okviru Ramsarske konvencije, pozneje (l. 1996) pa naravni rezervat. Postopoma so opustili vzrejo rib, tako da sta na prostoru, ki je sedaj zajezen, prevladujoči dejavnosti ohranjanje narave in izobraževanje o okolju. Na ribogojnem območju gnezdijo številne vrste ptic, kar je zasluga številnih usmerjenih posegov, kot so na primer majhna sladkovodna območja in otočki, namenjeni razmnoževanju vodnih ptic. Okoliška območja vključujejo obrežni gozd in naravno obrežje ob njem, nasproti njega pa poloje, medtem ko so višje poljedelske površine, ki jih prečka kanal Averto, star rokav Soče, ki je pozneje postal lagunski kanal. Z ribištvom se še vedno ukvarjajo na obali, kjer je prisotna bibavica, in na morju pred njo.
Kaj obiskati
To zaščiteno območje se razteza na površini 327 hektarjev, od katerih je 67 hektarjev muljastih polojev. Tu so veliki plitki...
Rastlinstvo
Nahaja se predvsem na nekaterih območjih za sipinami vzdolž obale med Gradežem in Lignanom.
Tvori obsežne predele trstja, zlasti ob rečnih izlivih. Na zmerno slanost se prilagodi s počasnejšo rastjo. Uporablja se za izdelavo...
Halofilna vrsta, njeni rumeni cvetovi obarvajo poletno pokrajino na ilovnatih otokih (barene) v laguni.
Severnoameriška vrsta, zelo razširjena na poplavnih območjih in na obrežjih. Gre za tujerodno invazivno vrsto, ki močno spreminja...
To je hrast, značilen za nizko ravnino globokih in vlažnih tal. Uspeva v nižinskih gozdovih, ob vodotokih in v bližini ponikalnic, v bolje...
Pogost je v nižinskih gozdovih, kjer ima najraje bolj vlažna mesta. Najdemo ga ob rekah in v bližini ponikalnic. Ker je precej odporen na...
Rastlina je precej razširjena na vlažnih sladkovodnih območjih in ob manjših vodotokih, kjer se ta vrsta v aprilu in maju...
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki poseljuje ilovnate otoke (barene) in ribogojne lagune (valli da pesca), kjer je slanost zmerna. Zelo je...
Raste na nekaterih predelih za sipinami in ob ponikalnicah.
Halofilna rastlina, ki jo najdemo v ulekninah za sipinami in na višjih predelih ilovnatih otokov (barene).
Ta halofilna vrsta je zelo pogosta na ilovnatih otokih (barene) v Gradeški laguni.
Ta vrsta vednozelenega hrasta je glavna sestavina sredozemske makije. Lokalno ga je najti med reko Timavo in gradom Miramar ter v obrežnih...
Ta halofilna vrsta tvori velika rastišča na ilovnatih otokih (barene), posebej vidna je poleti, ko cveti.
Drevesna vrsta, ki je pogosta ob rekah in obrežjih, predvsem na peščenih tleh. Zaradi lepega videza se uporablja za zasaditev drevoredov...
Tako kot beli topol je pogost ob rekah in obrežjih, vendar ni tako vezan na peščena tla. Hibridno sorto gojijo v topolovih nasadih za...
To halofilno vrsto najdemo na ilovnatih otokih (barene) in na lagunskih sedimentih v Lisertu, kjer tvori velika rastišča.
Vrsta izvira iz Severne Amerike, razširjena je na obdelanih območjih in ob rekah. Uporablja se za kolje in za drva.
Je pogosta vodna rastlina, še zlasti v ribogojnih lagunah (valli da pesca) ter na območjih s pritoki sladke vode in z nizko stopnjo...
Ta rastlina, ki poleti bujno cveti, je zelo razširjena na vlažnih sladkovodnih območjih in vzdolž manjših vodotokov.
Pogosta je v številnih okoljih, tudi daleč od vode. Skupaj s topolom pretežno sestavlja obrežne in poplavne gozdove.
Tvori čista rastišča ali v združbi z navadnim trstom uspeva ob izlivih rek, kjer je voda rahlo slankasta. Kosili so jo za steljo kravam...
Halofilna vrsta, ki je dobro opazna poleti, ko cveti.
Ta halofilna vrsta je prva kopenska rastlina, ki je poselila najvišje muljaste poloje, saj dolgo časa zdrži pod vodo.
Grm ali manjše drevo, odporno na slana in sušna tla, kot ugotavlja pesnik D'Annunzio v pesmi Dež v borovem gozdu: "suhe in solnate...
Pogosta v morju v globinah manj kot 5 metrov in v lagunah, predvsem v bližini pritoka sladke vode. Naseljuje muljaste poloje, kar se pokaže v...
Običaji
Za območje lagune in pas ob njej so značilna območja, ki ležijo pod morsko gladino, zaradi česar zahtevajo dvigovanje deževnice s pomočjo...
Okolja
Območja v laguni, ki so običajno kopna, se imenujejo barene. Na njih uspevajo halofilne (slanoljubne) rastline, ki so značilne za slana tla. So...
V preteklem stoletju so bila obsežna lagunska in močvirska oblagunska območja izsušena zaradi pridobivanja novih kmetijskih,...
Pred lagunami se razprostira obširen hrastov, gabrov, brestov in jesenov gozd, ki je svojo današnjo floristično sestavo dobil okrog...
Obalna črta, ki se je nekoč (do 20. let prejšnjega stoletja) naravno spreminjala glede na dvigovanje in spuščanje morske gladine...
Sistem lagun v FJK se razteza med ustjem Soče in izlivom Tilmenta (Tagliamento). Če območje primerjamo z “večjo sestro”,...
Eden največjih in najbolj vitalnih podvodnih travnikov v zalivu leži pred izlivom Soče. Gre za rastline s trakastimi listi, steblom in...
Območja, redno pod vodo zaradi plime, ki se pojavijo ob oseki, se imenujejo muljasti poloji. V Furlaniji Julijski krajini so razširjeni na...
Lov na vodne ptice je pogosto združen z ribolovom. Lov poteka iz "sodov", ki jih vkopljejo v majhne otočke, tako da so skoraj poravnani z...
Ptice
85-100 cm, spola se ne razlikujeta. Belo perje, rumen kljun, ki je v paritvenem obdobju črn. Prisotna vse leto, ne gnezdi. Zelo številčna v...
84-102 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto, gnezdi v kolonijah v lagunskih gozdičkih in na drugih z gozdom poraslih območjih v zaledju....
45-52 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto. Pari se v nekaterih lagunskih gozdičih, kjer so prisotne tudi druge vrste čapelj. Gnezdenje...
70-90 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna od konca marca do septembra, gnezdi v kolonijah v bujnem trsju v Maranski laguni in na obnovljenih...
45-55 cm, izrazit spolni dimorfizem, samec je siv, robovi perutnic so črni, samica je rjava, spodnji del trupa je pri obeh bel. Prisoten je v času...
34-38 cm, je najmanjša raca. Vrsta najpogosteje prezimuje, nekaj parov gnezdi, koncentracijo na sladkovodnih mokriščih opažamo že od julija....
19-21 cm, spola se ne razlikujeta. Obstaja siva in rdečkasta različica. Je majhna sova s čopki na ušesih ter značilnim in vztrajnim oglašanjem....
42-46 cm, spola se ne razlikujeta. Bela s črnimi progami in dolgim, navzgor ukrivljenim kljunom. Prisotna vse leto, številčnejša...
23-28 cm, spola se ne razlikujeta. Zelo dobro se zlije z okoljem, progasto rjave barve, ima dolg raven kljun in značilen cikcakast let. Prisotna od...
10-11 cm, spola se ne razlikujeta. Perje rumenkasto s temnejšimi progami. Med letom se značilno oglaša: cip-cip-cip. Obiskuje obalne predele,...
37-43 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in čopom na tilniku, kljun črn s svetlo konico. Izvaja...
46-56 cm, z značilnim belim “zrcalom v peruti”. Vrsta v večji meri prezimuje, nekaj parov gnezdi. Pogosta na sladkovodnih mokriščih, ustju...
12,5-14 cm, perje svetlo rjavo s svetlim trebuhom. Prisotna od aprila do septembra v trstju, kjer gnezdi. Je najbolj pogosta vrsta med ptiči pevci v...
16-20 cm, spola se ne razlikujeta. Svetlo rjav, z belkastim spodnjim delom. Prisoten od aprila do septembra v trstju, kjer gnezdi. Glasno oglašanje...
33-36 cm, spola se ne razlikujeta. Bel in črn, zelo dolge rdeče noge. Prisoten od marca in septembra – oktobra. Gnezdi na ribogojnih območjih v...
48-57 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkast, z dolgim ukrivljenim kljunom. Prisoten vse leto, vendar ne gnezdi. V času plime tvori združbe na...
37-45 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkaste barve z ukrivljenim kljunom, krajšim od velikega škurha, ima značilne temne lise na glavi. Prisoten...
140-160 cm, bele barve, mladi so sivi, grba na spodnjem delu kljuna, opaznejša je pri samcu. Prisoten vse leto, številčen ob rečnih ustjih, še...
23-28 cm, spola se ne razlikujeta, sivkaste barve. Je najbolj pogosta nočna ujeda. Videti ga je moč na kmetijskih območjih, pogosto v bližini...
51-62 cm, elegantna raca z dolgim vratom, pri samcu dolga osrednja krmilna peresa. Prezimovalna vrsta, zadržuje se na polojih, na obnovljenih...
38-43 cm, spola se ne razlikujeta, sive barve z belimi progami na perutih. Prisoten vse leto, običajno gnezdi v gozdičih na lagunskih otokih in na...
22-32 cm, izrazit spolni dimorfizem: samec je precej večji in v maju si nadene značilno svatovsko perje. Perje je rjavkaste barve s svetlejšim...
77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...
17-19,5 cm, spola se ne razlikujeta. Je večji deževnik. Spominja na malega deževnika, vendar je težji in večji, z izrazitejšimi potezami in...
15,5-18 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj bež barve s črnimi progami po glavi in prsih, spodaj bel. Prisoten od marca do septembra, gnezdi na...
33-36, spola se ne razlikujeta. Lahko je sive ali rdeče barve, koničasta krila, bežno spominja na ptico roparico, vendar je glava majhna, kljun pa...
15-16 cm, samec ima sivo glavo in belo grlo pri podvrsti cinerocapilla, rumen trebuh, dolg rep z belimi zunanjimi krmilnimi peresi. Med selitvami se...
43-55 cm, izrazit dimorfizem, samec je bolj pisan, samica je vsa temna, glava in rame so slamnato rumene. Prisoten je vse leto, gnezdi v trsju...
38-45 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj mlad sivo-rjav, spodaj bel progast, koničasta krila in hiter let. Prisoten vse leto, gnezdi na Devinskih...
52- 60 cm, zgornji deli temni, spodnji beli, dolge peruti. Prisoten v času selitev, še posebej aprila in maja ter avgusta in septembra. Razmeroma...
120-145 cm, odrasli osebki imajo značilno rožnato-rdeče perje, mladiči pa so sivi. Prisoten je vse leto, a število niha od le nekaj osebkov do...
42-50 cm, za samca je značilna bela lisa na pokrivnem perju. Vrsta prezimi, zelo številčna od septembra do marca, nekaj osebkov preživi poletje...
36-42 cm, spola se ne razlikujeta. Dimasto siva, kljun in lisa na čelu sta bela. Pred vzletom teče po vodni gladini. Prisotna vse leto, gnezdi z...
21-25 cm, spola se ne razlikujeta. Je najmanjša izmed čiger, leti hitro in frfotajoče, hrano lovi med nenehnim lebdenjem v zraku in potopi....
15-17 cm, samec ima rdečkast tilnik in črne lise na glavi in na vsaki strani prsi. Samica ima enak vzorec, vendar sive barve. Prisoten je vse leto,...
35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...
37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...
52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...
27-31 cm, spola se ne razlikujeta. Temna, rep je deloma bel, kljun rdeč in rumen. Prisotna vse leto, gnezdi na območjih mokrišč s sladko ali...
55-65 cm, spola se ne razlikujeta. V času parjenja belo perje z dolgimi peresi na temenu in trupu. Prisotna je vse leto, gnezdi v kolonijah v...
40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....
50-60 cm, izrazit spolni dimorfizem, prednica domače race. Prisotna je vse leto, zelo zaupljiva, pojavlja se na mokriščih in ob visokem priobalnem...
31-37 cm, pri samcu sta rep in glava siva, zgornji deli rdečkasti, samica ima rdečkast progast rep. Prisotna je vse leto, gnezdi v zapuščenih...
96-119 cm, spola se ne razlikujeta. Siv z belo in črno glavo in črnimi konicami peruti. Leti z iztegnjenim vratom, za razliko od čapelj, ki ga...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta. Pisanih barv, z značilnim letom, prilagojenim za lovljenje večjih žuželk v zraku. Seda na gole veje, žice...
29-35 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj temen, prsi so lisaste, spodnji del rdeč. Prisoten je od aprila do septembra-oktobra, gnezdi v obrečnih...
68-78 cm, spola se ne razlikujeta. Odrasli osebki imajo pozimi in na začetku pomladi kratek čopek. Prisoten je vse leto, redkeje pozimi in na...
45-55 cm, spola se ne razlikujeta. Prisoten je vse leto, gnezdi v kolonijah, druži se z drugimi vrstami čapelj. Prisoten v nekaterih lagunskih...
17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...
37-41 cm, za samca je značilna bela proga, ki teče od očesa do tilnika. Selivka je prisotna od marca do septembra. Še posebej se pojavlja na...
44-52 cm, za samca je značilen bel prsni del. Vrsta v večji meri prezimuje, nekaj parov se tu pari. Pogosta je na sladkovodnih mokriščih z nizko...
13,5-15,5 cm. Samec ima v času parjenja črno glavo. Zimsko perje se pri obeh spolih ne razlikuje, je rjavkaste barve, z razmeroma dolgim repom, 4...
55-65 cm, spola se ne razlikujeta. Je edini evropski ibis, če ne upoštevamo svetega ibisa (bil je naseljen) in klavžarja, ki je v Evropi izumrl in...
22-26 cm, spola se ne razlikujeta. Temno sive peruti, trup črnkaste barve, s koničastimi perutmi. Prisotna od aprila do septembra, ne gnezdi....
40-47 cm, za samca je značilno belo in črno perje. Raca potapljavka je prisotna pretežno v obdobju prezimovanja. Gnezdila je v kraških jezerih....
42-49 cm, samčeva glava je rdečkasta. Raca potapljavka, prisotna predvsem v času prezimovanja, nekaj parov gnezdi v Maranski laguni....
58-65 cm, spola se ne razlikujeta, odrasli osebki so črni in sivi, mladi rjavi. Prisoten od pomladi do jeseni. Pozimi redek. Gnezdi v kolonijah,...
64-78 cm, značilne črne proge na trebuhu, belo čelo. Vrsta tu prezimuje, tvori številčne jate, včasih tudi skupaj z drugimi vrstami gosi....
74-84 cm, siva, v letu opazno svetlo pokrivno perje, je prednica domače osi. Prisotna je vse leto, zaradi prehranjevanja se pojavlja tudi na...
13-14 cm, samec ima črno glavo in rdeče oči, samica sivo glavo. Prisoten vse leto, gnezdi na toplih obrežjih, poraslih z redkim grmičevjem, med...
30-34 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj siv, spodaj belkast, kljun sorazmerno krepek, rahlo ukrivljen navzgor. Prisoten vse leto, redkeje od...
28-31 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj spreminjajoče črna, spodaj bela z značilnim čopkom na tilniku in z zaobljenimi krili. Prisotna vse...
10-11,5 cm, spola se ne razlikujeta. Glava siva, s črno liso na očesu. Teoretično prisotna vse leto v trstju in obrežnih gozdovih, kot gnezdilka...
24-27 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj sivo-rjave barve, spodaj svetlejši z izrazito belo perutno progo, svatovsko perje temnejše; kljun in noge...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Značilen črn trebuh in rdečkast zgornji del, pozimi sivkast. Je najštevilčnejši pobrežnik v času...
18,5-21 cm, po hrbtu temen in posut s svetlimi pikami, na spodnjem delu svetlejši. Prisoten od marca do septembra, maloštevilen junija, ne gnezdi....
18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...
33-41 cm, spola se ne razlikujeta. Sivo rjav, z belkastimi spodnjimi deli med prezimovanjem, ki so paritvenem obdobju rdečkasti. Dolg kljun, rahlo...
37-42, spola se ne razlikujeta. Sivo rjav z belkastim spodnjim delom v nereproduktivnem obdobju, v obdobju parjenja se rdečkasto obarva. Višji in z...
26-29 cm, spola se ne razlikujeta. Perje sivo, belo in črno na spodnjem delu v paritvenem obdobju. Pozimi siva, z značilno črno podpazduho, ki je...
48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...
23-26 cm, spola se ne razlikujeta. Spodaj sive barve, zgoraj rjavo progast, kljun dolg in ukrivljen. Prisoten vse leto, številčnejši pozimi,...
40-48 cm, samec ima črno glavo z značilno belo liso na licih. Prisoten je v obdobju prezimovanja in selitev, pojavlja se v morju pred nizkim...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...
52-58 cm, glava pri samcu je temnozelena, bel ovratnik, pri samici je glava rdečkaste barve. Prisoten je v obdobju prezimovanja, pogost ob...
80-93 cm, belo perje, plosek in pri vrhu širok kljun. Prisotna vse leto, manj jeseni. Zelo lokalizirana na obnovljenih območjih otoka Cona,...
34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...
63-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je perje v zgornjem delu temnosivo, v spodnjem belkasto. Kljun je v primerjavi s prej opisano vrsto bolj...
55-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je njegovo perje sivo, v spodnjem delu belkasto. Prisoten je pozimi, na morju in na globljih delih lagun....
24-28 cm, spola se ne razlikujeta. Zelo dobro se zlije z okoljem, spominja na kupček suhega listja. Aktivna je v mraku in ponoči, opaziti jo je...
46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...
28-34 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi siv in belkast, marca črn ovratnik in rumeni čopki za rdečim očesom. Prisoten od avgusta do aprila, ne...
22-28 cm, samec je rumenkast in črn po glavi, trupu in perutih, samica je podobna, le da je rjavkasta namesto črne. Najmanjša evropska čaplja....
69-81 cm, spola se ne razlikujeta. Mimikrijsko perje. Prisotna je v času prezimovanja in selitev. Občasno je gnezdila. Pojavlja se na sladkovodnih...
29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Perje svetlo bež, s črnim vratnim kolobarjem. Prisotna vse leto, pogosto se zadržuje v mestnih naseljih, vaseh...
29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Črnkasto svatovsko perje, po reproduktivnem obdobju spodaj belkast, zgoraj sivkast, tenek kljun in oranžne noge....
23-29 cm, spola se ne razlikujeta, pozimi rjav, svatovsko perje z rdečkastimi lici. Prisoten je vse leto, gnezdi na sladkovodnih mokriščih, rad...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta, perje oranžno s črnimi progami, perjanica na glavi, let frfotajoč. Prisotna od aprila do septembra, precej...
15-16,5 cm, spola se ne razlikujeta. Rdečkasto rjav zgoraj, svetlejši na spodnjem delu. Prisoten od aprila do septembra. Gnezdi v obrežnih...
13-14 cm, spola se ne razlikujeta. Perje rdečkasto rjavo. Glasno in ropotajoče oglašanje je pogosto slišati, če se znajdemo na ozemlju nekega...
55-65 cm, bel in temen videz, rdeč kljun, pri samcu z grbo. Prisotna je vse leto, zadržuje se na območjih z bibavico in ribogojnih območjih v...
