Descrizione
Zahodno od turističnega naselja Primero naletimo na obširno območje z nizkim dnom in sistemom peščenih pregrad na zunanji strani ter širokim polojem. Sklad je ob oseki na površju in se stalno razvija. V 100 letih je spremenil svojo površinsko obliko. Približal se je obali in se hkrati seli vse bolj na zahod. Morje je preplavilo del starejših pa tudi novejših usedlin ob izlivu Soče ter se danes oblikuje glede na prevladujoče morske tokove in valovanje. Notranji del sklada prekrivajo morske trave, morske rastline, med katerimi se prehranjujejo različne morske ptice, kot na primer žvižgavka, veliki žagar, progastorepi kljunač in druge. Vzhodni del sklada se imenuje "baroso" zaradi čopkov ("barov") rastlin, ki rastejo v morju. Na zahodni strani se obala nadaljuje s turističnimi plažami in starim mestecem Gradež, ki se nahaja neposredno ob odprtem morju ob pregrajenem delu, ki ga imenujejo "el reparo" in so ga na ta način zaščitili pred erozijo, ki jo povzroča morje. V morju pred mestom se nahaja manjše območje z ostanki potopljenih ladij, ki jih prerašča pozidonija v plitvini v bližini Sv. Agate in Sv. Gotarda na kakšnih 3-4 metrih globine. Včasih se je Posidonia oceanica razširjala od rta Sdobba do rta Tagliamento, danes pa iz raznih razlogov, povezanih z onesnaževanjem, ribolovom in motnostjo vode raste le na tem najsevernejšem delu Jadrana. Pozidonijo je zamenjala predvsem bolj prilagodljiva vrsta Cymodocea nodosa.
Ribe
Rečna jegulja spada v družino jegulj. V nekaterih italijanskih deželah imenujejo velike samice (dolge do metra in pol) capitoni (velike jegulje),...
Jastog je glavonožec s petimi pari nog in spada v družino Nephropidae. Podoben je škampu. Ima par velikih klešč na prednjem delu, ki so si med...
Je glavonožec in ima dolgo stožčasto telo. Ob straneh ima na hrbtni strani dve plavuti, ki segata do (zadnjega) konca vrečice in skupaj...
Ta glavonožec z dolgim telesom spada v družino Squillidae. Zrase lahko do največ 20 cm. Ni ga mogoče zamenjati z drugimi raki. Telo kanoče...
Cipelj spada v družino Mugilidae, ki šteje kakšnih 80 sladko in slanovodnih vrst. Cipelj je evrihalinska vrsta oziroma prenese večje spremembe...
Travni glavač je pogost prebivalec obalnega morja, rečnih ustij ob izlivih in poslanih lagun. Živi v plitvem morju na muljastem dnu, poraslim z...
Menola spada v družino šparov. Je proterogeničen obojespolnik, kar pomeni, da so vse mladice do dveh let samice, vse starejše ribe pa samci. Je...
Pogosto ga najdemo v hladnih vodah. Mol spada v družino trsk. Celoten trup prekrivajo majhne luske. Podoben je osliču, vendar ima manjša usta. Ima...
Ovčica spada v družino šparov, kamor sodijo tudi šarg, orada in salpa. Vse navedene vrste pogosto najdemo v obalnih vodah. Ovčica ima...
Bela hobotnica je hobotnici podoben mehkužec, ki spada v družino Octopodidae. Bela hobotnica glede vrste tal, na katerih živi, ni posebej...
Ta 5-9 cm velika dvolupinasta školjka se prehranjuje s planktonom in organskimi delci, ki jih lovi s filtriranjem. Zelo je razširjena povsod po...
Orada je morska in polslanovodna kostnica iz družine šparov. Ime ima po značilni zlato-rumeni barvi med očmi. Njeno podolgovato telo je na vrhu...
Spada v skupino šparov. Njegovo telo je podolgovato, doseže do 60 cm dolžine. Telo je ploščato, rožnato-rdeče barve na hrbtni strani, trebuh...
Telo je stisnjeno, ploščato. Zraste lahko do 50 cm, čeprav običajno doseže 20-25 cm dolžine. Obe očesi sta na desni strani trupa in za...
Šarg, imenovan tudi progar, je najbolj razširjen iz svoje vrste in se pojavlja povsod po peščenem in kamnitem dnu Sredozemskega morja. Telo je...
Majhna pelagična riba, ki živi v jati in se seli. Spada v družino Clupeidae (tako kot slanik) in je zelo pogosta v Sredozemlju. Hrani se z...
Škarpena živi v globini od nekaj metrov do 400 metrov. Zadržuje se na skalnatem dnu, gosto poraslem z algami ali pozidonijo, oziroma kjer najde...
Sipa je mehkužec in sicer mesojedi glavonožec in plenilec. Doseže lahko dolžino do 40 cm, telo je ovalne oblike in sploščeno v smeri od hrbta...
Skuša je tipična modra riba, dolga 25-30 cm. Je plenilec in vsejed. Ta vitka riba ima pelagične navade in živi v jati. Na površini je...
Morski list ima ploščato, podolgovato, zelo stisnjeno telo. Glava je majhna, gobec je zaokrožen. Usta so majhna in usločena, obrnjena navzdol....
Šnjur živi v jatah, ima dolgo, vitko telo in nima malih nazobčanih plavuti nad repom. Trebuh je sivkasto-srebrn, po hrbtu je pogosto...
Rastlinstvo
Morske cvetnice so višje razvite rastline, tako kot kopenske, vendar je cela rastlina v vodi. Morske rastline imajo za razliko od alg...
Okolja
Območja v laguni, ki so običajno kopna, se imenujejo barene. Na njih uspevajo halofilne (slanoljubne) rastline, ki so značilne za slana tla. So...
Predstavljajo naravno ločnico med laguno in morjem. Za razliko od muljastih baren so obrežni pasovi peščeni, sestavljeni iz različno...
Obalna črta, ki se je nekoč (do 20. let prejšnjega stoletja) naravno spreminjala glede na dvigovanje in spuščanje morske gladine...
Sistem lagun v FJK se razteza med ustjem Soče in izlivom Tilmenta (Tagliamento). Če območje primerjamo z “večjo sestro”,...
Eden največjih in najbolj vitalnih podvodnih travnikov v zalivu leži pred izlivom Soče. Gre za rastline s trakastimi listi, steblom in...
Območja, redno pod vodo zaradi plime, ki se pojavijo ob oseki, se imenujejo muljasti poloji. V Furlaniji Julijski krajini so razširjeni na...
Ptice
85-100 cm, spola se ne razlikujeta. Belo perje, rumen kljun, ki je v paritvenem obdobju črn. Prisotna vse leto, ne gnezdi. Zelo številčna v...
84-102 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto, gnezdi v kolonijah v lagunskih gozdičkih in na drugih z gozdom poraslih območjih v zaledju....
19-21 cm, spola se ne razlikujeta. Obstaja siva in rdečkasta različica. Je majhna sova s čopki na ušesih ter značilnim in vztrajnim oglašanjem....
39-44 cm, spola se ne razlikujeta, bela in črna z rdeče-oranžnim kljunom in rdečkastimi nogami. Prisotna vse leto; med prezimovanjem, kar je...
23-28 cm, spola se ne razlikujeta. Zelo dobro se zlije z okoljem, progasto rjave barve, ima dolg raven kljun in značilen cikcakast let. Prisotna od...
37-43 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in čopom na tilniku, kljun črn s svetlo konico. Izvaja...
30-35 cm, spola se ne razlikujeta. V zgornjem delu temen, v spodnjem bel. V jatah se od pomladi do jeseni pojavlja na odprtem morju, ne gnezdi,...
48-57 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkast, z dolgim ukrivljenim kljunom. Prisoten vse leto, vendar ne gnezdi. V času plime tvori združbe na...
37-45 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkaste barve z ukrivljenim kljunom, krajšim od velikega škurha, ima značilne temne lise na glavi. Prisoten...
140-160 cm, bele barve, mladi so sivi, grba na spodnjem delu kljuna, opaznejša je pri samcu. Prisoten vse leto, številčen ob rečnih ustjih, še...
10-11,5 cm, spola se ne razlikujeta. Mali menišček z značilno belo liso na tilniku. Prisoten vse leto, za gnezdenje si najraje izbere borove...
51-62 cm, elegantna raca z dolgim vratom, pri samcu dolga osrednja krmilna peresa. Prezimovalna vrsta, zadržuje se na polojih, na obnovljenih...
38-43 cm, spola se ne razlikujeta, sive barve z belimi progami na perutih. Prisoten vse leto, običajno gnezdi v gozdičih na lagunskih otokih in na...
77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...
17-19,5 cm, spola se ne razlikujeta. Je večji deževnik. Spominja na malega deževnika, vendar je težji in večji, z izrazitejšimi potezami in...
15,5-18 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj bež barve s črnimi progami po glavi in prsih, spodaj bel. Prisoten od marca do septembra, gnezdi na...
15-16 cm, samec ima sivo glavo in belo grlo pri podvrsti cinerocapilla, rumen trebuh, dolg rep z belimi zunanjimi krmilnimi peresi. Med selitvami se...
42-50 cm, za samca je značilna bela lisa na pokrivnem perju. Vrsta prezimi, zelo številčna od septembra do marca, nekaj osebkov preživi poletje...
36-42 cm, spola se ne razlikujeta. Dimasto siva, kljun in lisa na čelu sta bela. Pred vzletom teče po vodni gladini. Prisotna vse leto, gnezdi z...
21-25 cm, spola se ne razlikujeta. Je najmanjša izmed čiger, leti hitro in frfotajoče, hrano lovi med nenehnim lebdenjem v zraku in potopi....
15-17 cm, samec ima rdečkast tilnik in črne lise na glavi in na vsaki strani prsi. Samica ima enak vzorec, vendar sive barve. Prisoten je vse leto,...
35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...
37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...
52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...
27-31 cm, spola se ne razlikujeta. Temna, rep je deloma bel, kljun rdeč in rumen. Prisotna vse leto, gnezdi na območjih mokrišč s sladko ali...
55-65 cm, spola se ne razlikujeta. V času parjenja belo perje z dolgimi peresi na temenu in trupu. Prisotna je vse leto, gnezdi v kolonijah v...
40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....
50-60 cm, izrazit spolni dimorfizem, prednica domače race. Prisotna je vse leto, zelo zaupljiva, pojavlja se na mokriščih in ob visokem priobalnem...
37-44 cm, spola se ne razlikujeta. Lahko je temna, skoraj popolnoma temno rajava, ali pa svetla, s temno kapico in belkastim spodnjim delom, dolge...
68-78 cm, spola se ne razlikujeta. Odrasli osebki imajo pozimi in na začetku pomladi kratek čopek. Prisoten je vse leto, redkeje pozimi in na...
17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...
51-58 cm, temno perje, pri samcu črno, z značilnim belim zrcalom v peruti. Prisotna v obdobju prezimovanja in selitev na morju in globljih...
30-34 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj siv, spodaj belkast, kljun sorazmerno krepek, rahlo ukrivljen navzgor. Prisoten vse leto, redkeje od...
24-27 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj sivo-rjave barve, spodaj svetlejši z izrazito belo perutno progo, svatovsko perje temnejše; kljun in noge...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Značilen črn trebuh in rdečkast zgornji del, pozimi sivkast. Je najštevilčnejši pobrežnik v času...
18-31 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siv, spodaj bel, kljun krajši kot pri sorodnem spremenljivem prodniku. Prisoten od avgusta do...
18,5-21 cm, po hrbtu temen in posut s svetlimi pikami, na spodnjem delu svetlejši. Prisoten od marca do septembra, maloštevilen junija, ne gnezdi....
18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...
33-41 cm, spola se ne razlikujeta. Sivo rjav, z belkastimi spodnjimi deli med prezimovanjem, ki so paritvenem obdobju rdečkasti. Dolg kljun, rahlo...
26-29 cm, spola se ne razlikujeta. Perje sivo, belo in črno na spodnjem delu v paritvenem obdobju. Pozimi siva, z značilno črno podpazduho, ki je...
48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...
23-26 cm, spola se ne razlikujeta. Spodaj sive barve, zgoraj rjavo progast, kljun dolg in ukrivljen. Prisoten vse leto, številčnejši pozimi,...
40-48 cm, samec ima črno glavo z značilno belo liso na licih. Prisoten je v obdobju prezimovanja in selitev, pojavlja se v morju pred nizkim...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...
52-58 cm, glava pri samcu je temnozelena, bel ovratnik, pri samici je glava rdečkaste barve. Prisoten je v obdobju prezimovanja, pogost ob...
34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...
63-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je perje v zgornjem delu temnosivo, v spodnjem belkasto. Kljun je v primerjavi s prej opisano vrsto bolj...
55-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je njegovo perje sivo, v spodnjem delu belkasto. Prisoten je pozimi, na morju in na globljih delih lagun....
85-97 cm, spola se ne razlikujeta, odrasli osebki so beli in črni, mladiči pa so vsi temni: to je največji morski ptič, ki ga običajno lahko...
46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...
28-34 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi siv in belkast, marca črn ovratnik in rumeni čopki za rdečim očesom. Prisoten od avgusta do aprila, ne...
29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Perje svetlo bež, s črnim vratnim kolobarjem. Prisotna vse leto, pogosto se zadržuje v mestnih naseljih, vaseh...
29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Črnkasto svatovsko perje, po reproduktivnem obdobju spodaj belkast, zgoraj sivkast, tenek kljun in oranžne noge....
15-16,5 cm, spola se ne razlikujeta. Rdečkasto rjav zgoraj, svetlejši na spodnjem delu. Prisoten od aprila do septembra. Gnezdi v obrežnih...
13-14 cm, spola se ne razlikujeta. Perje rdečkasto rjavo. Glasno in ropotajoče oglašanje je pogosto slišati, če se znajdemo na ozemlju nekega...
55-65 cm, bel in temen videz, rdeč kljun, pri samcu z grbo. Prisotna je vse leto, zadržuje se na območjih z bibavico in ribogojnih območjih v...
