Descrizione
Gradež (Grado) je bil verjetno naseljen že v rimskih časih kot sestavni del oglejskega pristaniškega sistema. Čeprav med strokovnjaki še vedno potekajo razprave, se zdi, da je Gradež že v času rimskega cesarstva gostil kolonijo trgovcev in osebja, ki je skrbelo za pristajanje ladij, ki so priplule po morju in nadaljevale pot po Nadiži navzgor, do oglejskega rečnega pristanišča. S propadom Ogleja v drugi polovici 4. stoletja je na ustju reke in/ali kanala zrasla preprosta trdnjava s stopničastim obalnim zidom, Gradus, kjer so se pozneje, ko so mesto pod Atilovim vodstvom razdejali Huni, naselili prebivalci Ogleja. V 6. stoletju je Gradež ostal sedež patriarhata, ki se je pozneje povezal s sestro v laguni, Benetkami. Sledilo je neustavljivo propadanje, ki je trajalo do 19. stoletja. Takrat je prišlo do ponovnega rojstva, ki je bilo posledica mode bivališč na morju, značilne za zadnja leta habsburške monarhije.
Rastlinstvo
Ta vrsta vednozelenega hrasta je glavna sestavina sredozemske makije. Lokalno ga je najti med reko Timavo in gradom Miramar ter v obrežnih...
Drevesna vrsta, ki je pogosta ob rekah in obrežjih, predvsem na peščenih tleh. Zaradi lepega videza se uporablja za zasaditev drevoredov...
Tako kot beli topol je pogost ob rekah in obrežjih, vendar ni tako vezan na peščena tla. Hibridno sorto gojijo v topolovih nasadih za...
Grm ali manjše drevo, odporno na slana in sušna tla, kot ugotavlja pesnik D'Annunzio v pesmi Dež v borovem gozdu: "suhe in solnate...
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki pa ne raste na ilovnatih otokih (barene), temveč na skalnati obali in na pristaniških objektih, kot so...
Vrsta izvira iz Severne Amerike, razširjena je na obdelanih območjih in ob rekah. Uporablja se za kolje in za drva.
Oblikuje nasade borovcev, z njim je obširno poraščena kraška planota, v obalnem borovem gozdu pri Lignanu uspeva kot...
Običaji
Za območje lagune in pas ob njej so značilna območja, ki ležijo pod morsko gladino, zaradi česar zahtevajo dvigovanje deževnice s pomočjo...
Prvi, ki so izkoristili terapevtske značilnosti gradeškega sonca in mivke, so bili predstavniki avstro-ogrske aristokracije; leta 1892, ko...
Na otočkih, imenovanih »mote«, ki še danes nosijo stara gradeška imena, so ribiči živeli v kočah iz navadnega trsa....
To tradicionalno tovorno in ribiško plovilo so v severnem Jadranu uporabljali do polovice 20. stoletja, sprva so ga poganjala jadra,...
Na plovnih poteh proti Gradežu in Ogleju je bil promet v tistih časih zelo gost. O tem priča pomembna najdba, ki so jo odkrili 25. septembra...
V laguni in morju pred Gradežem so odkrili zelo veliko arheoloških najdb, ki jih je mogoče povezati s pristaniško dejavnostjo in...
Zahodna laguna (palù de soto, spodnje močvirje) je večja in bogata z otoki. Že v preteklosti so jo prečkale vodne poti, ki so...
Okolja
Območja v laguni, ki so običajno kopna, se imenujejo barene. Na njih uspevajo halofilne (slanoljubne) rastline, ki so značilne za slana tla. So...
Predstavljajo naravno ločnico med laguno in morjem. Za razliko od muljastih baren so obrežni pasovi peščeni, sestavljeni iz različno...
Območja, redno pod vodo zaradi plime, ki se pojavijo ob oseki, se imenujejo muljasti poloji. V Furlaniji Julijski krajini so razširjeni na...
V preteklem stoletju so bila obsežna lagunska in močvirska oblagunska območja izsušena zaradi pridobivanja novih kmetijskih,...
Lov na vodne ptice je pogosto združen z ribolovom. Lov poteka iz "sodov", ki jih vkopljejo v majhne otočke, tako da so skoraj poravnani z...
Eden največjih in najbolj vitalnih podvodnih travnikov v zalivu leži pred izlivom Soče. Gre za rastline s trakastimi listi, steblom in...
Ptice
19-21 cm, spola se ne razlikujeta. Obstaja siva in rdečkasta različica. Je majhna sova s čopki na ušesih ter značilnim in vztrajnim oglašanjem....
37-43 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in čopom na tilniku, kljun črn s svetlo konico. Izvaja...
140-160 cm, bele barve, mladi so sivi, grba na spodnjem delu kljuna, opaznejša je pri samcu. Prisoten vse leto, številčen ob rečnih ustjih, še...
10-11,5 cm, spola se ne razlikujeta. Mali menišček z značilno belo liso na tilniku. Prisoten vse leto, za gnezdenje si najraje izbere borove...
77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...
35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...
37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...
52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...
55-65 cm, spola se ne razlikujeta. V času parjenja belo perje z dolgimi peresi na temenu in trupu. Prisotna je vse leto, gnezdi v kolonijah v...
50-60 cm, izrazit spolni dimorfizem, prednica domače race. Prisotna je vse leto, zelo zaupljiva, pojavlja se na mokriščih in ob visokem priobalnem...
17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...
18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...
34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...
46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...
28-34 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi siv in belkast, marca črn ovratnik in rumeni čopki za rdečim očesom. Prisoten od avgusta do aprila, ne...
