Descrizione
Če prihajamo iz Gradeža, nam prvo razpotje omogoča, da gremo po kanalu Taiada vse do reke Natissa in do Ogleja. Prvi odsek teče po laguni in malo pred ustjem Natisse na levi opazimo otok Montaron. Le-ta tako kot drugi otoki ustreza staremu sistemu sipin, ki omogočajo trajno kopna območja, primerna za kmetovanje in živinorejo, dejavnosti, ki sta bili v preteklosti pomembni za prebivalce lagune. Od ustja Natisse se pokrajina spremeni in vodni tok teče po širnih izsušenih območjih, kjer delujejo drenažne črpalke, nameščene onstran nasipov. V bližini Ogleja srečamo marino in ladjedelnico za izletniška plovila.
Kaj obiskati
V prvih stoletjih rimskega cesarstva, ko je bila sedanja laguna kopno, so Gradež in Oglej povezovale tri rečne poti. Vse so izhajale iz Nadiže in...
Od leta 1998 je vpisan na UNESCOV seznam svetovne dediščine (World Heritage List). Oglej, ustanovili so ga leta 181 pr. n. št., je bil eno...
Tok Natisse, na celini in skozi laguno, skoraj v celoti sledi staremu toku Nadiže (Natisone), zdaj pa ga napaja reka Terzo in več dovodnih korit,...
Rastlinstvo
Tvori obsežne predele trstja, zlasti ob rečnih izlivih. Na zmerno slanost se prilagodi s počasnejšo rastjo. Uporablja se za izdelavo...
Pogosta v morju in v lagunah, kot prava morska trava tvori velika rastišča, ki so zelo pomembna za ribjo favno in vodne ptice.
Halofilna vrsta, njeni rumeni cvetovi obarvajo poletno pokrajino na ilovnatih otokih (barene) v laguni.
Severnoameriška vrsta, zelo razširjena na poplavnih območjih in na obrežjih. Gre za tujerodno invazivno vrsto, ki močno spreminja...
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki poseljuje ilovnate otoke (barene) in ribogojne lagune (valli da pesca), kjer je slanost zmerna. Zelo je...
Ta halofilna vrsta je zelo pogosta na ilovnatih otokih (barene) v Gradeški laguni.
Ta halofilna vrsta tvori velika rastišča na ilovnatih otokih (barene), posebej vidna je poleti, ko cveti.
Raste ob rekah in ponikalnicah in spremlja manjše vodotoke na vlažnih in šotnatih tleh. Lahko sestavlja čiste gozdove na vlažnih...
Drevesna vrsta, ki je pogosta ob rekah in obrežjih, predvsem na peščenih tleh. Zaradi lepega videza se uporablja za zasaditev drevoredov...
Tako kot beli topol je pogost ob rekah in obrežjih, vendar ni tako vezan na peščena tla. Hibridno sorto gojijo v topolovih nasadih za...
To halofilno vrsto najdemo na ilovnatih otokih (barene) in na lagunskih sedimentih v Lisertu, kjer tvori velika rastišča.
Vrsta izvira iz Severne Amerike, razširjena je na obdelanih območjih in ob rekah. Uporablja se za kolje in za drva.
Pogosta je v številnih okoljih, tudi daleč od vode. Skupaj s topolom pretežno sestavlja obrežne in poplavne gozdove.
Halofilna vrsta, ki je dobro opazna poleti, ko cveti.
Ta halofilna vrsta je prva kopenska rastlina, ki je poselila najvišje muljaste poloje, saj dolgo časa zdrži pod vodo.
Grm ali manjše drevo, odporno na slana in sušna tla, kot ugotavlja pesnik D'Annunzio v pesmi Dež v borovem gozdu: "suhe in solnate...
Pogosta v morju v globinah manj kot 5 metrov in v lagunah, predvsem v bližini pritoka sladke vode. Naseljuje muljaste poloje, kar se pokaže v...
Običaji
Za območje lagune in pas ob njej so značilna območja, ki ležijo pod morsko gladino, zaradi česar zahtevajo dvigovanje deževnice s pomočjo...
Na otočkih, imenovanih »mote«, ki še danes nosijo stara gradeška imena, so ribiči živeli v kočah iz navadnega trsa....
Oglej je vzhodni skrajni del rimske ceste Via Postumia. Njen potek je spodbujal trgovsko dejavnost, k čemur so prispevali rečno...
Okolja
Območja v laguni, ki so običajno kopna, se imenujejo barene. Na njih uspevajo halofilne (slanoljubne) rastline, ki so značilne za slana tla. So...
V preteklem stoletju so bila obsežna lagunska in močvirska oblagunska območja izsušena zaradi pridobivanja novih kmetijskih,...
Ob izlivu Soče in v Maranski laguni se razprostirajo obširna območja rečnih izlivov s pasovi obrežnega gozda in trstjem, ki se...
Sistem lagun v FJK se razteza med ustjem Soče in izlivom Tilmenta (Tagliamento). Če območje primerjamo z “večjo sestro”,...
Eden največjih in najbolj vitalnih podvodnih travnikov v zalivu leži pred izlivom Soče. Gre za rastline s trakastimi listi, steblom in...
Območja, redno pod vodo zaradi plime, ki se pojavijo ob oseki, se imenujejo muljasti poloji. V Furlaniji Julijski krajini so razširjeni na...
Lov na vodne ptice je pogosto združen z ribolovom. Lov poteka iz "sodov", ki jih vkopljejo v majhne otočke, tako da so skoraj poravnani z...
Ptice
85-100 cm, spola se ne razlikujeta. Belo perje, rumen kljun, ki je v paritvenem obdobju črn. Prisotna vse leto, ne gnezdi. Zelo številčna v...
84-102 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto, gnezdi v kolonijah v lagunskih gozdičkih in na drugih z gozdom poraslih območjih v zaledju....
45-55 cm, izrazit spolni dimorfizem, samec je siv, robovi perutnic so črni, samica je rjava, spodnji del trupa je pri obeh bel. Prisoten je v času...
23-28 cm, spola se ne razlikujeta. Zelo dobro se zlije z okoljem, progasto rjave barve, ima dolg raven kljun in značilen cikcakast let. Prisotna od...
37-43 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in čopom na tilniku, kljun črn s svetlo konico. Izvaja...
12,5-14 cm, perje svetlo rjavo s svetlim trebuhom. Prisotna od aprila do septembra v trstju, kjer gnezdi. Je najbolj pogosta vrsta med ptiči pevci v...
48-57 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkast, z dolgim ukrivljenim kljunom. Prisoten vse leto, vendar ne gnezdi. V času plime tvori združbe na...
37-45 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkaste barve z ukrivljenim kljunom, krajšim od velikega škurha, ima značilne temne lise na glavi. Prisoten...
140-160 cm, bele barve, mladi so sivi, grba na spodnjem delu kljuna, opaznejša je pri samcu. Prisoten vse leto, številčen ob rečnih ustjih, še...
51-62 cm, elegantna raca z dolgim vratom, pri samcu dolga osrednja krmilna peresa. Prezimovalna vrsta, zadržuje se na polojih, na obnovljenih...
38-43 cm, spola se ne razlikujeta, sive barve z belimi progami na perutih. Prisoten vse leto, običajno gnezdi v gozdičih na lagunskih otokih in na...
77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...
15-16 cm, samec ima sivo glavo in belo grlo pri podvrsti cinerocapilla, rumen trebuh, dolg rep z belimi zunanjimi krmilnimi peresi. Med selitvami se...
43-55 cm, izrazit dimorfizem, samec je bolj pisan, samica je vsa temna, glava in rame so slamnato rumene. Prisoten je vse leto, gnezdi v trsju...
52- 60 cm, zgornji deli temni, spodnji beli, dolge peruti. Prisoten v času selitev, še posebej aprila in maja ter avgusta in septembra. Razmeroma...
42-50 cm, za samca je značilna bela lisa na pokrivnem perju. Vrsta prezimi, zelo številčna od septembra do marca, nekaj osebkov preživi poletje...
36-42 cm, spola se ne razlikujeta. Dimasto siva, kljun in lisa na čelu sta bela. Pred vzletom teče po vodni gladini. Prisotna vse leto, gnezdi z...
35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...
37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...
52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...
27-31 cm, spola se ne razlikujeta. Temna, rep je deloma bel, kljun rdeč in rumen. Prisotna vse leto, gnezdi na območjih mokrišč s sladko ali...
55-65 cm, spola se ne razlikujeta. V času parjenja belo perje z dolgimi peresi na temenu in trupu. Prisotna je vse leto, gnezdi v kolonijah v...
40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....
50-60 cm, izrazit spolni dimorfizem, prednica domače race. Prisotna je vse leto, zelo zaupljiva, pojavlja se na mokriščih in ob visokem priobalnem...
31-37 cm, pri samcu sta rep in glava siva, zgornji deli rdečkasti, samica ima rdečkast progast rep. Prisotna je vse leto, gnezdi v zapuščenih...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta. Pisanih barv, z značilnim letom, prilagojenim za lovljenje večjih žuželk v zraku. Seda na gole veje, žice...
68-78 cm, spola se ne razlikujeta. Odrasli osebki imajo pozimi in na začetku pomladi kratek čopek. Prisoten je vse leto, redkeje pozimi in na...
45-55 cm, spola se ne razlikujeta. Prisoten je vse leto, gnezdi v kolonijah, druži se z drugimi vrstami čapelj. Prisoten v nekaterih lagunskih...
17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...
30-34 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj siv, spodaj belkast, kljun sorazmerno krepek, rahlo ukrivljen navzgor. Prisoten vse leto, redkeje od...
24-27 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj sivo-rjave barve, spodaj svetlejši z izrazito belo perutno progo, svatovsko perje temnejše; kljun in noge...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Značilen črn trebuh in rdečkast zgornji del, pozimi sivkast. Je najštevilčnejši pobrežnik v času...
18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...
26-29 cm, spola se ne razlikujeta. Perje sivo, belo in črno na spodnjem delu v paritvenem obdobju. Pozimi siva, z značilno črno podpazduho, ki je...
48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...
23-26 cm, spola se ne razlikujeta. Spodaj sive barve, zgoraj rjavo progast, kljun dolg in ukrivljen. Prisoten vse leto, številčnejši pozimi,...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...
52-58 cm, glava pri samcu je temnozelena, bel ovratnik, pri samici je glava rdečkaste barve. Prisoten je v obdobju prezimovanja, pogost ob...
34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...
63-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je perje v zgornjem delu temnosivo, v spodnjem belkasto. Kljun je v primerjavi s prej opisano vrsto bolj...
55-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je njegovo perje sivo, v spodnjem delu belkasto. Prisoten je pozimi, na morju in na globljih delih lagun....
46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...
28-34 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi siv in belkast, marca črn ovratnik in rumeni čopki za rdečim očesom. Prisoten od avgusta do aprila, ne...
29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Perje svetlo bež, s črnim vratnim kolobarjem. Prisotna vse leto, pogosto se zadržuje v mestnih naseljih, vaseh...
23-29 cm, spola se ne razlikujeta, pozimi rjav, svatovsko perje z rdečkastimi lici. Prisoten je vse leto, gnezdi na sladkovodnih mokriščih, rad...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta, perje oranžno s črnimi progami, perjanica na glavi, let frfotajoč. Prisotna od aprila do septembra, precej...
15-16,5 cm, spola se ne razlikujeta. Rdečkasto rjav zgoraj, svetlejši na spodnjem delu. Prisoten od aprila do septembra. Gnezdi v obrežnih...
13-14 cm, spola se ne razlikujeta. Perje rdečkasto rjavo. Glasno in ropotajoče oglašanje je pogosto slišati, če se znajdemo na ozemlju nekega...
55-65 cm, bel in temen videz, rdeč kljun, pri samcu z grbo. Prisotna je vse leto, zadržuje se na območjih z bibavico in ribogojnih območjih v...
