Descrizione
Zahodno od naselja Marano Lagunare se nahaja območje baren in precej omejenih delov lagune, ki so vsaj deloma ločeni od odprtega lagunskega predela. Širok kanal, ki je na kartah označen kot Chiasellis, domačini pa ga imenujejo "Cesareli", poteka skozi velike rečne zavoje med barenami vse do izliva Cormorja in plitvine Secca di Muzzana. Na obrežju je več casonov (ribiških koč), klasičnih začasnih bivališč, zgrajenih iz lesa in trstičja na nasipih iz zemljine, ki jim v dialektu rečejo "mota". Ko pridemo do izliva reke Cormor, lahko nadaljujemo po vodotoku, ki gre skozi širok nasad trstičja, nato teče ravno nekoliko naprej od manjše marine in poteka proti severu v smeri nižinskega gozda, zadnjega ostanka "silve lupanica", ki se je v rimskih časih raztezala med Sočo in reko Livenzo. Na reki Cormor sta nameščeni dve fiksni ribiški mreži. Strugo obdaja obrežni gozd. Pred melioracijo, v manjši meri pa tudi po njej, so v tem območju še beležili tradicionalno vrsto rabe, kot sta bila nabiranje močvirskega rastja in ribolov, ki so ga izvajali ribiči iz obalnih krajev. Pogosto so bili v sporu s prebivalci Marana. Plitvina Secca di Muzzana je vidna z izliva reke Cormor, vendar je plovba otežena zaradi plitvine. Širi se v smeri izliva Stelle. Skupaj s tem predelom je bila opredeljena kot območje mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji o zaščiti mokrišč. V tem predelu je bila morska ingresija posebej močna. Zaradi nje so izginile obširne formacije Bolboschenus maritimus, ki so bile značilne za to območje in so obdajale nasade trstičja Phragmitesa, v smeri odprtega dela lagune.
Kaj obiskati
Po izročilu naj bi na najbolj zahodnem otoku v laguni pred izlivom Stelle stal zaselek Bibiones, ki so ga morda odnesle narasle vode Tilmenta...
Običaji
Lagunski cason izvira iz davnih časov. Danes ga najdemo v Gradežu, Maranu in v laguni Caorle v Venetu. V gradeški laguni je vsaj del...
Okolja
Območja v laguni, ki so običajno kopna, se imenujejo barene. Na njih uspevajo halofilne (slanoljubne) rastline, ki so značilne za slana tla. So...
V preteklem stoletju so bila obsežna lagunska in močvirska oblagunska območja izsušena zaradi pridobivanja novih kmetijskih,...
Pred lagunami se razprostira obširen hrastov, gabrov, brestov in jesenov gozd, ki je svojo današnjo floristično sestavo dobil okrog...
Sistem lagun v FJK se razteza med ustjem Soče in izlivom Tilmenta (Tagliamento). Če območje primerjamo z “večjo sestro”,...
Eden največjih in najbolj vitalnih podvodnih travnikov v zalivu leži pred izlivom Soče. Gre za rastline s trakastimi listi, steblom in...
Območja, redno pod vodo zaradi plime, ki se pojavijo ob oseki, se imenujejo muljasti poloji. V Furlaniji Julijski krajini so razširjeni na...
Lov na vodne ptice je pogosto združen z ribolovom. Lov poteka iz "sodov", ki jih vkopljejo v majhne otočke, tako da so skoraj poravnani z...
Ptice
85-100 cm, spola se ne razlikujeta. Belo perje, rumen kljun, ki je v paritvenem obdobju črn. Prisotna vse leto, ne gnezdi. Zelo številčna v...
84-102 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto, gnezdi v kolonijah v lagunskih gozdičkih in na drugih z gozdom poraslih območjih v zaledju....
45-52 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto. Pari se v nekaterih lagunskih gozdičih, kjer so prisotne tudi druge vrste čapelj. Gnezdenje...
70-90 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna od konca marca do septembra, gnezdi v kolonijah v bujnem trsju v Maranski laguni in na obnovljenih...
45-55 cm, izrazit spolni dimorfizem, samec je siv, robovi perutnic so črni, samica je rjava, spodnji del trupa je pri obeh bel. Prisoten je v času...
34-38 cm, je najmanjša raca. Vrsta najpogosteje prezimuje, nekaj parov gnezdi, koncentracijo na sladkovodnih mokriščih opažamo že od julija....
42-46 cm, spola se ne razlikujeta. Bela s črnimi progami in dolgim, navzgor ukrivljenim kljunom. Prisotna vse leto, številčnejša...
14-15,5 cm. Samec ima sivo glavo s črnimi zalizki, samica bež barve, rep dolg, rdečkast. Prisotna vse leto, vendar kot gnezdilka v močnem upadu....
39-44 cm, spola se ne razlikujeta, bela in črna z rdeče-oranžnim kljunom in rdečkastimi nogami. Prisotna vse leto; med prezimovanjem, kar je...
23-28 cm, spola se ne razlikujeta. Zelo dobro se zlije z okoljem, progasto rjave barve, ima dolg raven kljun in značilen cikcakast let. Prisotna od...
10-11 cm, spola se ne razlikujeta. Perje rumenkasto s temnejšimi progami. Med letom se značilno oglaša: cip-cip-cip. Obiskuje obalne predele,...
37-43 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in čopom na tilniku, kljun črn s svetlo konico. Izvaja...
46-56 cm, z značilnim belim “zrcalom v peruti”. Vrsta v večji meri prezimuje, nekaj parov gnezdi. Pogosta na sladkovodnih mokriščih, ustju...
12,5-14 cm, perje svetlo rjavo s svetlim trebuhom. Prisotna od aprila do septembra v trstju, kjer gnezdi. Je najbolj pogosta vrsta med ptiči pevci v...
16-20 cm, spola se ne razlikujeta. Svetlo rjav, z belkastim spodnjim delom. Prisoten od aprila do septembra v trstju, kjer gnezdi. Glasno oglašanje...
33-36 cm, spola se ne razlikujeta. Bel in črn, zelo dolge rdeče noge. Prisoten od marca in septembra – oktobra. Gnezdi na ribogojnih območjih v...
48-57 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkast, z dolgim ukrivljenim kljunom. Prisoten vse leto, vendar ne gnezdi. V času plime tvori združbe na...
37-45 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavkaste barve z ukrivljenim kljunom, krajšim od velikega škurha, ima značilne temne lise na glavi. Prisoten...
140-160 cm, bele barve, mladi so sivi, grba na spodnjem delu kljuna, opaznejša je pri samcu. Prisoten vse leto, številčen ob rečnih ustjih, še...
51-62 cm, elegantna raca z dolgim vratom, pri samcu dolga osrednja krmilna peresa. Prezimovalna vrsta, zadržuje se na polojih, na obnovljenih...
38-43 cm, spola se ne razlikujeta, sive barve z belimi progami na perutih. Prisoten vse leto, običajno gnezdi v gozdičih na lagunskih otokih in na...
22-32 cm, izrazit spolni dimorfizem: samec je precej večji in v maju si nadene značilno svatovsko perje. Perje je rjavkaste barve s svetlejšim...
77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...
17-19,5 cm, spola se ne razlikujeta. Je večji deževnik. Spominja na malega deževnika, vendar je težji in večji, z izrazitejšimi potezami in...
15,5-18 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj bež barve s črnimi progami po glavi in prsih, spodaj bel. Prisoten od marca do septembra, gnezdi na...
33-36, spola se ne razlikujeta. Lahko je sive ali rdeče barve, koničasta krila, bežno spominja na ptico roparico, vendar je glava majhna, kljun pa...
15-16 cm, samec ima sivo glavo in belo grlo pri podvrsti cinerocapilla, rumen trebuh, dolg rep z belimi zunanjimi krmilnimi peresi. Med selitvami se...
43-55 cm, izrazit dimorfizem, samec je bolj pisan, samica je vsa temna, glava in rame so slamnato rumene. Prisoten je vse leto, gnezdi v trsju...
52- 60 cm, zgornji deli temni, spodnji beli, dolge peruti. Prisoten v času selitev, še posebej aprila in maja ter avgusta in septembra. Razmeroma...
120-145 cm, odrasli osebki imajo značilno rožnato-rdeče perje, mladiči pa so sivi. Prisoten je vse leto, a število niha od le nekaj osebkov do...
42-50 cm, za samca je značilna bela lisa na pokrivnem perju. Vrsta prezimi, zelo številčna od septembra do marca, nekaj osebkov preživi poletje...
36-42 cm, spola se ne razlikujeta. Dimasto siva, kljun in lisa na čelu sta bela. Pred vzletom teče po vodni gladini. Prisotna vse leto, gnezdi z...
21-25 cm, spola se ne razlikujeta. Je najmanjša izmed čiger, leti hitro in frfotajoče, hrano lovi med nenehnim lebdenjem v zraku in potopi....
15-17 cm, samec ima rdečkast tilnik in črne lise na glavi in na vsaki strani prsi. Samica ima enak vzorec, vendar sive barve. Prisoten je vse leto,...
35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...
37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...
52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...
27-31 cm, spola se ne razlikujeta. Temna, rep je deloma bel, kljun rdeč in rumen. Prisotna vse leto, gnezdi na območjih mokrišč s sladko ali...
55-65 cm, spola se ne razlikujeta. V času parjenja belo perje z dolgimi peresi na temenu in trupu. Prisotna je vse leto, gnezdi v kolonijah v...
40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....
50-60 cm, izrazit spolni dimorfizem, prednica domače race. Prisotna je vse leto, zelo zaupljiva, pojavlja se na mokriščih in ob visokem priobalnem...
31-37 cm, pri samcu sta rep in glava siva, zgornji deli rdečkasti, samica ima rdečkast progast rep. Prisotna je vse leto, gnezdi v zapuščenih...
96-119 cm, spola se ne razlikujeta. Siv z belo in črno glavo in črnimi konicami peruti. Leti z iztegnjenim vratom, za razliko od čapelj, ki ga...
29-35 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj temen, prsi so lisaste, spodnji del rdeč. Prisoten je od aprila do septembra-oktobra, gnezdi v obrečnih...
68-78 cm, spola se ne razlikujeta. Odrasli osebki imajo pozimi in na začetku pomladi kratek čopek. Prisoten je vse leto, redkeje pozimi in na...
45-55 cm, spola se ne razlikujeta. Prisoten je vse leto, gnezdi v kolonijah, druži se z drugimi vrstami čapelj. Prisoten v nekaterih lagunskih...
17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...
37-41 cm, za samca je značilna bela proga, ki teče od očesa do tilnika. Selivka je prisotna od marca do septembra. Še posebej se pojavlja na...
44-52 cm, za samca je značilen bel prsni del. Vrsta v večji meri prezimuje, nekaj parov se tu pari. Pogosta je na sladkovodnih mokriščih z nizko...
13,5-15,5 cm. Samec ima v času parjenja črno glavo. Zimsko perje se pri obeh spolih ne razlikuje, je rjavkaste barve, z razmeroma dolgim repom, 4...
55-65 cm, spola se ne razlikujeta. Je edini evropski ibis, če ne upoštevamo svetega ibisa (bil je naseljen) in klavžarja, ki je v Evropi izumrl in...
22-26 cm, spola se ne razlikujeta. Temno sive peruti, trup črnkaste barve, s koničastimi perutmi. Prisotna od aprila do septembra, ne gnezdi....
40-47 cm, za samca je značilno belo in črno perje. Raca potapljavka je prisotna pretežno v obdobju prezimovanja. Gnezdila je v kraških jezerih....
42-49 cm, samčeva glava je rdečkasta. Raca potapljavka, prisotna predvsem v času prezimovanja, nekaj parov gnezdi v Maranski laguni....
58-65 cm, spola se ne razlikujeta, odrasli osebki so črni in sivi, mladi rjavi. Prisoten od pomladi do jeseni. Pozimi redek. Gnezdi v kolonijah,...
64-78 cm, značilne črne proge na trebuhu, belo čelo. Vrsta tu prezimuje, tvori številčne jate, včasih tudi skupaj z drugimi vrstami gosi....
74-84 cm, siva, v letu opazno svetlo pokrivno perje, je prednica domače osi. Prisotna je vse leto, zaradi prehranjevanja se pojavlja tudi na...
30-34 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj siv, spodaj belkast, kljun sorazmerno krepek, rahlo ukrivljen navzgor. Prisoten vse leto, redkeje od...
28-31 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj spreminjajoče črna, spodaj bela z značilnim čopkom na tilniku in z zaobljenimi krili. Prisotna vse...
10-11,5 cm, spola se ne razlikujeta. Glava siva, s črno liso na očesu. Teoretično prisotna vse leto v trstju in obrežnih gozdovih, kot gnezdilka...
24-27 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj sivo-rjave barve, spodaj svetlejši z izrazito belo perutno progo, svatovsko perje temnejše; kljun in noge...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Značilen črn trebuh in rdečkast zgornji del, pozimi sivkast. Je najštevilčnejši pobrežnik v času...
18,5-21 cm, po hrbtu temen in posut s svetlimi pikami, na spodnjem delu svetlejši. Prisoten od marca do septembra, maloštevilen junija, ne gnezdi....
20-24 cm, zgoraj temen, bel na spodnjem delu, barve bolj kontrastne kot pri sorodnem močvirskem martincu. Prisoten vse leto, vendar ne gnezdi....
18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...
37-42, spola se ne razlikujeta. Sivo rjav z belkastim spodnjim delom v nereproduktivnem obdobju, v obdobju parjenja se rdečkasto obarva. Višji in z...
26-29 cm, spola se ne razlikujeta. Perje sivo, belo in črno na spodnjem delu v paritvenem obdobju. Pozimi siva, z značilno črno podpazduho, ki je...
48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...
23-26 cm, spola se ne razlikujeta. Spodaj sive barve, zgoraj rjavo progast, kljun dolg in ukrivljen. Prisoten vse leto, številčnejši pozimi,...
40-48 cm, samec ima črno glavo z značilno belo liso na licih. Prisoten je v obdobju prezimovanja in selitev, pojavlja se v morju pred nizkim...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...
52-58 cm, glava pri samcu je temnozelena, bel ovratnik, pri samici je glava rdečkaste barve. Prisoten je v obdobju prezimovanja, pogost ob...
80-93 cm, belo perje, plosek in pri vrhu širok kljun. Prisotna vse leto, manj jeseni. Zelo lokalizirana na obnovljenih območjih otoka Cona,...
34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...
63-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je perje v zgornjem delu temnosivo, v spodnjem belkasto. Kljun je v primerjavi s prej opisano vrsto bolj...
55-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je njegovo perje sivo, v spodnjem delu belkasto. Prisoten je pozimi, na morju in na globljih delih lagun....
46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...
28-34 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi siv in belkast, marca črn ovratnik in rumeni čopki za rdečim očesom. Prisoten od avgusta do aprila, ne...
22-28 cm, samec je rumenkast in črn po glavi, trupu in perutih, samica je podobna, le da je rjavkasta namesto črne. Najmanjša evropska čaplja....
69-81 cm, spola se ne razlikujeta. Mimikrijsko perje. Prisotna je v času prezimovanja in selitev. Občasno je gnezdila. Pojavlja se na sladkovodnih...
29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Perje svetlo bež, s črnim vratnim kolobarjem. Prisotna vse leto, pogosto se zadržuje v mestnih naseljih, vaseh...
29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Črnkasto svatovsko perje, po reproduktivnem obdobju spodaj belkast, zgoraj sivkast, tenek kljun in oranžne noge....
23-29 cm, spola se ne razlikujeta, pozimi rjav, svatovsko perje z rdečkastimi lici. Prisoten je vse leto, gnezdi na sladkovodnih mokriščih, rad...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta, perje oranžno s črnimi progami, perjanica na glavi, let frfotajoč. Prisotna od aprila do septembra, precej...
15-16,5 cm, spola se ne razlikujeta. Rdečkasto rjav zgoraj, svetlejši na spodnjem delu. Prisoten od aprila do septembra. Gnezdi v obrežnih...
13-14 cm, spola se ne razlikujeta. Perje rdečkasto rjavo. Glasno in ropotajoče oglašanje je pogosto slišati, če se znajdemo na ozemlju nekega...
55-65 cm, bel in temen videz, rdeč kljun, pri samcu z grbo. Prisotna je vse leto, zadržuje se na območjih z bibavico in ribogojnih območjih v...
