Descrizione
Če zavijemo levo iz kraja Verto Grande, začnemo pluti navzgor po Stelli, največji ponikalnici, ki teče samo po Furlaniji Julijski krajini. Navzgor plujemo proti Preceniccu in Palazzolu dello Stella. V prvem rečnem okljuku pridemo do manjše marine Sterpo del Moro. Od tu je tok precej raven do kraja Villa Carla, nato pa je nekoliko bolj razgiban, čeprav nekateri rokavi ne sodijo v glavni tok zaradi naravnega pojava mrtvic (mrtvih rokavov) ali pa gre morda za posledico umetnih prekinitev, da bi olajšali plovbo. V enem od teh rokavov so zgradili manjšo cerkev Marije snežne v privlačnem vodnem okolju s trstičjem in obrežnim gozdom. Onkraj brežin se raztezajo njive v bližini kraja Titiano. Gorvodno pridemo do restavracije na zahodnem bregu, malce višje pa je tok ponovno bolj raven in tako priplujemo do Precenicca, obalnega naselja, kjer pridemo do prvega mostu za pešce na reki v višini stavbe casa del Marinaretto.
Kaj obiskati
Nahaja se v občini Palazzolo dello Stella v ulici del Traghetto 3, na levem bregu reke Stella, pred trgom del Porto v Preceniccu. Stavbo je...
Reka Stella ima v delu južno od Palazzola veliko okljukov in teče počasi. Tako nastajajo rečni meandri. V nekaterih primerih postanejo celo...
Običaji
Za območje lagune in pas ob njej so značilna območja, ki ležijo pod morsko gladino, zaradi česar zahtevajo dvigovanje deževnice s pomočjo...
Okolja
V preteklem stoletju so bila obsežna lagunska in močvirska oblagunska območja izsušena zaradi pridobivanja novih kmetijskih,...
Pred lagunami se razprostira obširen hrastov, gabrov, brestov in jesenov gozd, ki je svojo današnjo floristično sestavo dobil okrog...
Ptice
85-100 cm, spola se ne razlikujeta. Belo perje, rumen kljun, ki je v paritvenem obdobju črn. Prisotna vse leto, ne gnezdi. Zelo številčna v...
84-102 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto, gnezdi v kolonijah v lagunskih gozdičkih in na drugih z gozdom poraslih območjih v zaledju....
45-52 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna vse leto. Pari se v nekaterih lagunskih gozdičih, kjer so prisotne tudi druge vrste čapelj. Gnezdenje...
70-90 cm, spola se ne razlikujeta. Prisotna od konca marca do septembra, gnezdi v kolonijah v bujnem trsju v Maranski laguni in na obnovljenih...
45-55 cm, izrazit spolni dimorfizem, samec je siv, robovi perutnic so črni, samica je rjava, spodnji del trupa je pri obeh bel. Prisoten je v času...
34-38 cm, je najmanjša raca. Vrsta najpogosteje prezimuje, nekaj parov gnezdi, koncentracijo na sladkovodnih mokriščih opažamo že od julija....
19-21 cm, spola se ne razlikujeta. Obstaja siva in rdečkasta različica. Je majhna sova s čopki na ušesih ter značilnim in vztrajnim oglašanjem....
23-28 cm, spola se ne razlikujeta. Zelo dobro se zlije z okoljem, progasto rjave barve, ima dolg raven kljun in značilen cikcakast let. Prisotna od...
46-56 cm, z značilnim belim “zrcalom v peruti”. Vrsta v večji meri prezimuje, nekaj parov gnezdi. Pogosta na sladkovodnih mokriščih, ustju...
12,5-14 cm, perje svetlo rjavo s svetlim trebuhom. Prisotna od aprila do septembra v trstju, kjer gnezdi. Je najbolj pogosta vrsta med ptiči pevci v...
16-20 cm, spola se ne razlikujeta. Svetlo rjav, z belkastim spodnjim delom. Prisoten od aprila do septembra v trstju, kjer gnezdi. Glasno oglašanje...
140-160 cm, bele barve, mladi so sivi, grba na spodnjem delu kljuna, opaznejša je pri samcu. Prisoten vse leto, številčen ob rečnih ustjih, še...
23-28 cm, spola se ne razlikujeta, sivkaste barve. Je najbolj pogosta nočna ujeda. Videti ga je moč na kmetijskih območjih, pogosto v bližini...
38-43 cm, spola se ne razlikujeta, sive barve z belimi progami na perutih. Prisoten vse leto, običajno gnezdi v gozdičih na lagunskih otokih in na...
77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...
15-16 cm, samec ima sivo glavo in belo grlo pri podvrsti cinerocapilla, rumen trebuh, dolg rep z belimi zunanjimi krmilnimi peresi. Med selitvami se...
43-55 cm, izrazit dimorfizem, samec je bolj pisan, samica je vsa temna, glava in rame so slamnato rumene. Prisoten je vse leto, gnezdi v trsju...
52- 60 cm, zgornji deli temni, spodnji beli, dolge peruti. Prisoten v času selitev, še posebej aprila in maja ter avgusta in septembra. Razmeroma...
36-42 cm, spola se ne razlikujeta. Dimasto siva, kljun in lisa na čelu sta bela. Pred vzletom teče po vodni gladini. Prisotna vse leto, gnezdi z...
35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...
37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...
52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...
27-31 cm, spola se ne razlikujeta. Temna, rep je deloma bel, kljun rdeč in rumen. Prisotna vse leto, gnezdi na območjih mokrišč s sladko ali...
55-65 cm, spola se ne razlikujeta. V času parjenja belo perje z dolgimi peresi na temenu in trupu. Prisotna je vse leto, gnezdi v kolonijah v...
40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....
50-60 cm, izrazit spolni dimorfizem, prednica domače race. Prisotna je vse leto, zelo zaupljiva, pojavlja se na mokriščih in ob visokem priobalnem...
31-37 cm, pri samcu sta rep in glava siva, zgornji deli rdečkasti, samica ima rdečkast progast rep. Prisotna je vse leto, gnezdi v zapuščenih...
96-119 cm, spola se ne razlikujeta. Siv z belo in črno glavo in črnimi konicami peruti. Leti z iztegnjenim vratom, za razliko od čapelj, ki ga...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta. Pisanih barv, z značilnim letom, prilagojenim za lovljenje večjih žuželk v zraku. Seda na gole veje, žice...
29-35 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj temen, prsi so lisaste, spodnji del rdeč. Prisoten je od aprila do septembra-oktobra, gnezdi v obrečnih...
45-55 cm, spola se ne razlikujeta. Prisoten je vse leto, gnezdi v kolonijah, druži se z drugimi vrstami čapelj. Prisoten v nekaterih lagunskih...
17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...
37-41 cm, za samca je značilna bela proga, ki teče od očesa do tilnika. Selivka je prisotna od marca do septembra. Še posebej se pojavlja na...
44-52 cm, za samca je značilen bel prsni del. Vrsta v večji meri prezimuje, nekaj parov se tu pari. Pogosta je na sladkovodnih mokriščih z nizko...
13,5-15,5 cm. Samec ima v času parjenja črno glavo. Zimsko perje se pri obeh spolih ne razlikuje, je rjavkaste barve, z razmeroma dolgim repom, 4...
58-65 cm, spola se ne razlikujeta, odrasli osebki so črni in sivi, mladi rjavi. Prisoten od pomladi do jeseni. Pozimi redek. Gnezdi v kolonijah,...
28-31 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj spreminjajoče črna, spodaj bela z značilnim čopkom na tilniku in z zaobljenimi krili. Prisotna vse...
10-11,5 cm, spola se ne razlikujeta. Glava siva, s črno liso na očesu. Teoretično prisotna vse leto v trstju in obrežnih gozdovih, kot gnezdilka...
20-24 cm, zgoraj temen, bel na spodnjem delu, barve bolj kontrastne kot pri sorodnem močvirskem martincu. Prisoten vse leto, vendar ne gnezdi....
18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...
48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...
23-26 cm, spola se ne razlikujeta. Spodaj sive barve, zgoraj rjavo progast, kljun dolg in ukrivljen. Prisoten vse leto, številčnejši pozimi,...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...
34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...
46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...
22-28 cm, samec je rumenkast in črn po glavi, trupu in perutih, samica je podobna, le da je rjavkasta namesto črne. Najmanjša evropska čaplja....
69-81 cm, spola se ne razlikujeta. Mimikrijsko perje. Prisotna je v času prezimovanja in selitev. Občasno je gnezdila. Pojavlja se na sladkovodnih...
29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Perje svetlo bež, s črnim vratnim kolobarjem. Prisotna vse leto, pogosto se zadržuje v mestnih naseljih, vaseh...
23-29 cm, spola se ne razlikujeta, pozimi rjav, svatovsko perje z rdečkastimi lici. Prisoten je vse leto, gnezdi na sladkovodnih mokriščih, rad...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta, perje oranžno s črnimi progami, perjanica na glavi, let frfotajoč. Prisotna od aprila do septembra, precej...
15-16,5 cm, spola se ne razlikujeta. Rdečkasto rjav zgoraj, svetlejši na spodnjem delu. Prisoten od aprila do septembra. Gnezdi v obrežnih...
13-14 cm, spola se ne razlikujeta. Perje rdečkasto rjavo. Glasno in ropotajoče oglašanje je pogosto slišati, če se znajdemo na ozemlju nekega...