Descrizione
Približno miljo od kriškega pristana pridemo do Brojence. Pristan je bil zgrajen leta 1855. Prepoznaven je po vodovodu iz leta 1854, ki zbira vodo iz nabrežinskih izvirov. Ta voda spada v kompleksen sistem sladke vode, ki ima svoje izvire od Sesljana do Brojence na višini morja in pod njim. Večina te vode je povezane s podzemnim povodjem Timave. Z morja je viden vodovod v kvadratastem gotskem slogu, v kakršnem je zgrajen grad Miramar (delo istega projektanta Carla Junkerja), kjer so se včasih nahajale črpalke. Te so najprej poganjali parni stroji, nato pa dizelski motorji, s pomočjo katerih so dvigovali vodo na napeljavo, naslonjeno na kraški breg do filtrirne postaje na 140 m (kriški filtri). Ta hidravlični inženirski objekt so najprej uporabljali za vodno oskrbo postaje na južni železnici, ki je Dunaj povezovala s Trstom, nato pa tudi za samo mesto Trst.
Kaj obiskati
Od leta 1972 je dvorec na Brojenci sedež pomorskega biološkega laboratorija nekdanjega konzorcija, ki so ga ustanovile Univerza v Trstu...
Ribe
Majhna pelagična riba, ki živi v jati in se seli. Živi v zelo velikih jatah, tudi mešano z drugimi vrstami, kot so sardela papalina, v globokih...
Ta glavonožec z dolgim telesom spada v družino Squillidae. Zrase lahko do največ 20 cm. Ni ga mogoče zamenjati z drugimi raki. Telo kanoče...
Cipelj spada v družino Mugilidae, ki šteje kakšnih 80 sladko in slanovodnih vrst. Cipelj je evrihalinska vrsta oziroma prenese večje spremembe...
Bela hobotnica je hobotnici podoben mehkužec, ki spada v družino Octopodidae. Bela hobotnica glede vrste tal, na katerih živi, ni posebej...
Orada je morska in polslanovodna kostnica iz družine šparov. Ime ima po značilni zlato-rumeni barvi med očmi. Njeno podolgovato telo je na vrhu...
Šarg, imenovan tudi progar, je najbolj razširjen iz svoje vrste in se pojavlja povsod po peščenem in kamnitem dnu Sredozemskega morja. Telo je...
Skuša je tipična modra riba, dolga 25-30 cm. Je plenilec in vsejed. Ta vitka riba ima pelagične navade in živi v jati. Na površini je...
Morski list ima ploščato, podolgovato, zelo stisnjeno telo. Glava je majhna, gobec je zaokrožen. Usta so majhna in usločena, obrnjena navzdol....
Rastlinstvo
Pogosta v morju in v lagunah, kot prava morska trava tvori velika rastišča, ki so zelo pomembna za ribjo favno in vodne ptice.
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki pa ne raste na ilovnatih otokih (barene), temveč na skalnati obali in na pristaniških objektih, kot so...
Ta vrsta vednozelenega hrasta je glavna sestavina sredozemske makije. Lokalno ga je najti med reko Timavo in gradom Miramar ter v obrežnih...
Vrsta izvira iz Severne Amerike, razširjena je na obdelanih območjih in ob rekah. Uporablja se za kolje in za drva.
Običaji
Da bi izkoristili blagodejni sredozemski vpliv, so tržaško obalo že stoletja oblikovali tako, da so na strmih pobočjih, ki so gledala...
Ko se morje v zalivu segreje na 18-20 °C pozno spomladi ali v začetku poletja, začnejo ribiči s svojimi barkami loviti inčune, ki jih tod...
Lovljenje tunov na tem delu obale je bilo edinstveno zaradi orografske sestave Krasa, ki se strmo spušča v morje. Ribe so opazovali trije...
Ti začasni vinotoči z možnostjo prodaje suhomesnatih izdelkov in sirov so prisotni po vsem tržaškem in goriškem krasu. Da je...
V drugi polovici 19. stoletja je bila avstrijska jadranska obala razdeljena na 8 pomorskih okrožij, eno od njih je bil Trst. Primorska ribolovna...
Okolja
Da bi izkoristili blagodejni sredozemski vpliv, so tržaško obalo že stoletja oblikovali tako, da so na strmih pobočjih, ki so gledala...
Posebej ugodne mikroklimatske razmere ob tržaški obalni cesti, za katere se lahko zahvalijo belemu apnenčastemu skalovju, ki odbija...
Kras je dolga planota, ki se razteza v smeri JV-SZ in rahlo spušča proti zahodu. Vzhodni del se namreč vzpenja na 400 m nad morjem, v...
Umetno pogozdovanje z nasadi črnega bora se je začelo leta 1842. Sedaj borovci že predstavljajo pomemben del kraške pokrajine, saj so...
Eden največjih in najbolj vitalnih podvodnih travnikov v zalivu leži pred izlivom Soče. Gre za rastline s trakastimi listi, steblom in...
Ptice
19-21 cm, spola se ne razlikujeta. Obstaja siva in rdečkasta različica. Je majhna sova s čopki na ušesih ter značilnim in vztrajnim oglašanjem....
37-43 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in čopom na tilniku, kljun črn s svetlo konico. Izvaja...
10,5-12 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavo siva s prepoznavnim čopom. Prisotna vse leto v borovih gozdičih na Krasu, vključno z Devinskimi stenami...
10-11,5 cm, spola se ne razlikujeta. Mali menišček z značilno belo liso na tilniku. Prisoten vse leto, za gnezdenje si najraje izbere borove...
77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...
35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...
37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...
52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...
40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....
68-78 cm, spola se ne razlikujeta. Odrasli osebki imajo pozimi in na začetku pomladi kratek čopek. Prisoten je vse leto, redkeje pozimi in na...
17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...
13-14 cm, samec ima črno glavo in rdeče oči, samica sivo glavo. Prisoten vse leto, gnezdi na toplih obrežjih, poraslih z redkim grmičevjem, med...
21-23 cm, samec je moder s črnkastimi perutmi, samica pa je rjava. Prisoten vse leto, redek kot prezimovalec. Gnezdi na strmi tržaški skalnati...
18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...
48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...
20-23 cm, spola se ne razlikujeta. Za razliko od črnega hudournika Apus apus je planinski hudournik zgoraj rjav z belim trebuhom in grlom. Prisoten...
52-58 cm, glava pri samcu je temnozelena, bel ovratnik, pri samici je glava rdečkaste barve. Prisoten je v obdobju prezimovanja, pogost ob...
34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...
63-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je perje v zgornjem delu temnosivo, v spodnjem belkasto. Kljun je v primerjavi s prej opisano vrsto bolj...
55-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je njegovo perje sivo, v spodnjem delu belkasto. Prisoten je pozimi, na morju in na globljih delih lagun....
46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...
28-34 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi siv in belkast, marca črn ovratnik in rumeni čopki za rdečim očesom. Prisoten od avgusta do aprila, ne...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta, perje oranžno s črnimi progami, perjanica na glavi, let frfotajoč. Prisotna od aprila do septembra, precej...
