Descrizione
Ko se peljemo mimo turističnega naselja Porto Piccolo, zgrajenega v nekdanjem kamnolomu, se pred nami odpre sesljanski zaliv, edini pravi prečni dvignjen zaliv v Tržaškem zalivu. Krajevno ime Sesljan izhaja iz latinskega Sixtilianum. Poseljen je bil že v protozgodovini (na območju najdemo tri gradišča). Mnogi znanstveniki trdijo, da se je ravno na tem kraju nahajalo prvo rimsko naselje v tržaški pokrajini. Konec 19. stoletja se je začel razvijati turizem z gradnjo hotelov (Strandhotel, Parkhotel) v zalivu. Tako je Sesljan skupaj z Gradežem postal eno najbolj znanih habsburških letovišč v Julijski krajini. Med 1. svetovno vojno je zaliv za svojo bazo uporabljala avstro-ogrska mornarica. V 2. svetovni vojni je bila tu baza za podmornice nemške Kriegsmarine. Danes se tu nahaja pomembno kopališče na obalni cesti (plačljiva plaža v nekdanji Caravelli in prosta plaža Cohiba). V pristanu je še vedno nekaj plovil za klasični ribolov z vršami in drugimi stoječimi mrežami ter nekaj gojiteljev klapavic.
Ribe
Cipelj spada v družino Mugilidae, ki šteje kakšnih 80 sladko in slanovodnih vrst. Cipelj je evrihalinska vrsta oziroma prenese večje spremembe...
Orada je morska in polslanovodna kostnica iz družine šparov. Ime ima po značilni zlato-rumeni barvi med očmi. Njeno podolgovato telo je na vrhu...
Šarg, imenovan tudi progar, je najbolj razširjen iz svoje vrste in se pojavlja povsod po peščenem in kamnitem dnu Sredozemskega morja. Telo je...
Morski list ima ploščato, podolgovato, zelo stisnjeno telo. Glava je majhna, gobec je zaokrožen. Usta so majhna in usločena, obrnjena navzdol....
Rastlinstvo
Pogosta v morju in v lagunah, kot prava morska trava tvori velika rastišča, ki so zelo pomembna za ribjo favno in vodne ptice.
Halofilna (slanoljubna) vrsta, ki pa ne raste na ilovnatih otokih (barene), temveč na skalnati obali in na pristaniških objektih, kot so...
Ta vrsta vednozelenega hrasta je glavna sestavina sredozemske makije. Lokalno ga je najti med reko Timavo in gradom Miramar ter v obrežnih...
Oblikuje nasade borovcev, z njim je obširno poraščena kraška planota, v obalnem borovem gozdu pri Lignanu uspeva kot...
Drevesna vrsta, ki je pogosta ob rekah in obrežjih, predvsem na peščenih tleh. Zaradi lepega videza se uporablja za zasaditev drevoredov...
Tako kot beli topol je pogost ob rekah in obrežjih, vendar ni tako vezan na peščena tla. Hibridno sorto gojijo v topolovih nasadih za...
Vrsta izvira iz Severne Amerike, razširjena je na obdelanih območjih in ob rekah. Uporablja se za kolje in za drva.
Običaji
Ko se morje v zalivu segreje na 18-20 °C pozno spomladi ali v začetku poletja, začnejo ribiči s svojimi barkami loviti inčune, ki jih tod...
Ti začasni vinotoči z možnostjo prodaje suhomesnatih izdelkov in sirov so prisotni po vsem tržaškem in goriškem krasu. Da je...
Okolja
Kras je dolga planota, ki se razteza v smeri JV-SZ in rahlo spušča proti zahodu. Vzhodni del se namreč vzpenja na 400 m nad morjem, v...
Umetno pogozdovanje z nasadi črnega bora se je začelo leta 1842. Sedaj borovci že predstavljajo pomemben del kraške pokrajine, saj so...
Posebej ugodne mikroklimatske razmere ob tržaški obalni cesti, za katere se lahko zahvalijo belemu apnenčastemu skalovju, ki odbija...
Ptice
19-21 cm, spola se ne razlikujeta. Obstaja siva in rdečkasta različica. Je majhna sova s čopki na ušesih ter značilnim in vztrajnim oglašanjem....
37-43 cm, spola se ne razlikujeta, zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in čopom na tilniku, kljun črn s svetlo konico. Izvaja...
10,5-12 cm, spola se ne razlikujeta. Rjavo siva s prepoznavnim čopom. Prisotna vse leto v borovih gozdičih na Krasu, vključno z Devinskimi stenami...
10-11,5 cm, spola se ne razlikujeta. Mali menišček z značilno belo liso na tilniku. Prisoten vse leto, za gnezdenje si najraje izbere borove...
38-43 cm, spola se ne razlikujeta, sive barve z belimi progami na perutih. Prisoten vse leto, običajno gnezdi v gozdičih na lagunskih otokih in na...
77-94 cm, spola se ne razlikujeta. Kot pelikani in strmoglavci ima štiri prste, ki jih povezuje plavalna kožica. Prisoten je vse leto, število se...
35-39 cm, spola se ne razlikujeta. Februarja si nadene temno rjavo svatovsko kapico, ki jo potem izgubi v juliju – avgustu. Prisoten vse leto,...
37-40 cm, spola se ne razlikujeta. V primerjavi z rečnim galebom ima močnejši, koralno rdeč kljun, črno glavo v času gnezdenja in bele konice...
52-58 cm, spola se ne razlikujeta. Hrbet siv, trebuh bel. Prisoten vse leto, množično gnezdi v laguni, na strehah tržaških in gradeških hiš, na...
40-46 cm, spola se ne razlikujeta. Spominja na rumenonogega galeba, a je manjši. Prisoten od novembra do aprila, številčen v nekaterih zimah....
50-60 cm, izrazit spolni dimorfizem, prednica domače race. Prisotna je vse leto, zelo zaupljiva, pojavlja se na mokriščih in ob visokem priobalnem...
68-78 cm, spola se ne razlikujeta. Odrasli osebki imajo pozimi in na začetku pomladi kratek čopek. Prisoten je vse leto, redkeje pozimi in na...
17-19 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj modre barve, spodaj rdeč, z velikim temnim kljunom in zelo kratkim repom, zaradi katerih je med letom...
13-14 cm, samec ima črno glavo in rdeče oči, samica sivo glavo. Prisoten vse leto, gnezdi na toplih obrežjih, poraslih z redkim grmičevjem, med...
21-23 cm, samec je moder s črnkastimi perutmi, samica pa je rjava. Prisoten vse leto, redek kot prezimovalec. Gnezdi na strmi tržaški skalnati...
18-20,5 cm, svetlo rjave barve zgoraj, spodaj bel. Na perutih ima tanko svetlo progo, med letom pogosto z njimi za hip togo drsi. Prisoten vse leto,...
48-56 cm, spola se ne razlikujeta, perje močno različno, največkrat rjavo s svetlimi lisami. Prisotna je vse leto, pozimi številčnejša tudi v...
17-21 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del črn, rdeče grlo in belkast trebuh. Prisotna od marca – aprila in septembra – oktobra. Gnezdi v...
52-58 cm, glava pri samcu je temnozelena, bel ovratnik, pri samici je glava rdečkaste barve. Prisoten je v obdobju prezimovanja, pogost ob...
34-37 cm, spola se ne razlikujeta. Zgoraj svetlo siva, spodaj bela, s črno kapico in rdečim kljunom. Je običajna čigra, pogosta od aprila do...
63-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je perje v zgornjem delu temnosivo, v spodnjem belkasto. Kljun je v primerjavi s prej opisano vrsto bolj...
55-67 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi je njegovo perje sivo, v spodnjem delu belkasto. Prisoten je pozimi, na morju in na globljih delih lagun....
46-51 cm, spola se ne razlikujeta. Zgornji del siv, spodnji belkast, v svatovskem perju so vidni čopki na temenu in licih. Prisoten je vse leto,...
28-34 cm, spola se ne razlikujeta. Pozimi siv in belkast, marca črn ovratnik in rumeni čopki za rdečim očesom. Prisoten od avgusta do aprila, ne...
29-33 cm, spola se ne razlikujeta. Perje svetlo bež, s črnim vratnim kolobarjem. Prisotna vse leto, pogosto se zadržuje v mestnih naseljih, vaseh...
25-29 cm, spola se ne razlikujeta, perje oranžno s črnimi progami, perjanica na glavi, let frfotajoč. Prisotna od aprila do septembra, precej...
15-16,5 cm, spola se ne razlikujeta. Rdečkasto rjav zgoraj, svetlejši na spodnjem delu. Prisoten od aprila do septembra. Gnezdi v obrežnih...
