Cipelj spada v družino Mugilidae, ki šteje kakšnih 80 sladko in slanovodnih vrst. Cipelj je evrihalinska vrsta oziroma prenese večje spremembe slanosti. Redno je namreč prisoten v morski, polslani in sladki vodi. Telo je čvrsto, spredaj je trapezoidne oblike, v sredini pa valjaste. Narastišče repa je čvrsto in visoko. Glava je masivna, prednji del je kratek. Usta so na koncu glave. Ustnice so vidne, vendar niso zelo mesnate. Hrani se z vsem materialom, ki lebdi na vodi, z bentonskimi nevretenčarji in tudi z razkrajajočim organskim materialom. Barva je podobna drugim vrstam cipljev, vendar je na boku srebrno-siv s sedmimi vzdolžnimi črno-rjavimi črtami, trebuh pa je srebrnkasto-bel. Pri cipljih je lahko prepoznavna široka glava, temen madež na začetku prsi in oko, prekrito z maščobno veko. Doseže maksimalno dolžino 80 cm oziroma 4,5 kg teže. Pri dolžini 20 cm ciplji spolno dozorijo in odlagajo jajčeca v morje. Ko se jajčeca odprejo, se mladice približajo obali in nato plavajo po sladkovodnih tokovih in proti toku plujejo po rekah, ki se izlivajo v morje. Lovijo jih na razne načine, pa tudi gojijo v obalnih lagunah in lagunskih območjih. Najmanjša velikost je 20 cm.