Platichthys flesus flesus
Telo je stisnjeno, ploščato. Zraste lahko do 50 cm, čeprav običajno doseže 20-25 cm dolžine. Obe očesi sta na desni strani trupa in za očesoma oziroma na začetku stranske linije ima dve kostni grčici, vrsta manjših ostrih grčic pa se razteza od nastavka hrbtne plavuti do analne odprtine. Riba je temne rjavo-črno-zelenkaste barve na tisti strani, kjer ima oči, na nasprotni slepi strani pa je belkasta, včasih ima tudi rjave lise. Ta mesojeda vrsta se prehranjuje z malimi bentonskimi nevretenčarji. Živi na blatnem in peščenem dnu na manjših globinah in je tipična za Jadransko morje. Poleti se pogosto zadržuje po lagunah in poslanih vodah. Razmnožuje se pozimi v morju (samica lahko izleže več kot milijon jajčec). V Tržaškem zalivu se pojavi med decembrom in februarjem. Ribolov izvajajo s posebnimi stoječimi mrežami, ki se imenujejo pasaljere (passellere). Gre za vrste, ki rastejo v tesnem stiku z dnom in se lahko lovijo tudi z vlečnimi mrežami. Najboljše so pasare, ulovljene poleti v lagunah in plitvinah, v tržaških ribarnicah pa so tipične passere coi ovi (pašare z jajčeci) in latesioi, odrasli samci, ki se na prodajnih pultih običajno znajdejo konec novembra. Pri razvrščanju rib so včasih razlikovali dve podvrsti: Platichthys flesus flesus (italicus), ki velja za endemično severnojadransko vrsto in Platichthys flesus luscus.