Morski list ima ploščato, podolgovato, zelo stisnjeno telo. Glava je majhna, gobec je zaokrožen. Usta so majhna in usločena, obrnjena navzdol. Očesi, od katerih se eno preseli v času metamorfoze, sta nameščeni na vidnem (gornjem) delu trupa. Morski list je prekrit s številnimi majhnimi kvadratastimi bodečimi luskami. Na plavutih nima bodic. Varovalna barva na gornjem delu trupa se spremeni iz enakomerno sivkasto-rjave v rožnato. Včasih ima manjše, bolj ali manj vidne in razširjene madeže. Spodnji del ribe je belkast. Sredozemski primerki živijo do 20 let. Po podatkih Svetovne organizacije za prehrano (FAO) spada v Sredozemlju v rod Solea (iz latinščine solea, kar pomeni sandal) 7 sredozemskih vrst. Soleo vulgaris (morskega lista) lahko zamenjamo s Solea impar in Solea lascaris (peščeni list). Te ribe lahko enostavno ločimo od morskega lista, ker imajo na spodnji strani nosnico v obliki rozete (bradavice) in ne cevaste oblike. Je evrihalina vrsta (prilagaja se na razne vrste slanosti). V stadiju ličinke in mladice prihajajo v polslana okolja (lagune in rečna ustja), kjer ostanejo dlje časa, preden se odpravijo v morje. Prehranjujejo se pretežno ponoči in sicer z nevretenčarji in manjšimi ribami. Spolno dozorijo pri 3-5 letih. Na naši zemljepisni širini se razmnožujejo od januarja do maja. Jajčeca s premerom 1-1,5 mm so sestavljena iz številnih oljnih svetlorumenkastih kapljic in lebdijo na vodi. Morske liste lovijo poklicni ribiči z vlečnimi mrežami (rapidi, sfogliare oziroma ramponi). Lovijo jih tudi z vlečno mrežo in stoječo opremo (viseče mreže). Minimalna velikost je 20 cm.