Travni glavač je pogost prebivalec obalnega morja, rečnih ustij ob izlivih in poslanih lagun. Živi v plitvem morju na muljastem dnu, poraslim z morsko travo, ki predstavlja nujen pogoj, da ta riba določen kraj izbere za svoje življenjsko okolje. Ne prenese premalo slane vode, odporen pa je na nizke temperature. Je teritorialna vrsta ribe, ki uporablja kot zatočišče brloge, skopane v blato med koreninami. Brlogi imajo različno sestavo in funkcije med letom. Dostop do zatočišča je en sam, njegova globina pa je obratno sorazmerna s temperaturo vode. V vsakem brlogu živi samo ena riba. Poleti, po razmnoževanju, odrasli primerki odplavajo v globlje vode, kjer izkopljejo drugačne brloge od tistih za prezimovanje, pa tudi od tistih za razmnoževanje. Brlog je lahko krajši hodnik, ki se zaključi s krožnim prostorom oziroma rovom, izkopanim vodoravno z dvema dostopoma. Notranje stene brloga so čvrste in prevlečene s sluznatim filmom. Lokalni ribiči lovijo to vrsto rib. Za ribolov uporabljajo bertovelle oziroma vrše, v katere nastavijo zdrobljeno rakovico. Zelo učinkovita vaba je moleca oziroma primerki obrežne rakovice Carcinus mediterraneus v času preobrazbe. Najbolj specifična vrsta ribolova, ki se danes skoraj ne uporablja več, je ročni lov v zimskim mesecih v času oseke, ko ribiči hodijo po dolgih delih lagune in ko najdejo brlog, vanj sežejo z roko in ulovijo travnega glavača.