Sipa je mehkužec in sicer mesojedi glavonožec in plenilec. Doseže lahko dolžino do 40 cm, telo je ovalne oblike in sploščeno v smeri od hrbta proti trebuhu. Kot ligenj in totan, ima tudi sipa ob trupu plavuti, znotraj telesa ima sipino kost. Sipa v telesu skriva manjšo vrečko s črnilom, ki ga izloči, če je ogrožena, da zmede morebitne plenilce in zbeži. Ima velike izbuljene oči. Usta so kljunaste oblike. Obkroža jih 10 lovk, od tega 2 bistveno daljši, ki lahko oprijemata in se krčita ter sta na koncu opremljeni s priseski in torej primerni za lov, preostalih 8 lovk pa ima po štiri vrste priseskov, ki jih uporablja za to, da si nosi hrano v usta. Sipa ima visoko sposobnost prilagajanja varovalne barve in lahko svoj plašč v nekaj sekundah spremeni glede na barvo dna, na katerem počiva. Samci in samice živijo na peščenem, muljastem ali s travo poraslem dnu ob obali. Spomladi se selijo zaradi razmnoževanja in pridejo v bližino obale, kjer odložijo jajčeca, nato pa ponovno jeseni, ko se mladice oddaljijo na odprto morje. Jajčeca oblikujejo v črne grozde, podobne grozdju, ki jih imenujemo morsko grozdje, iz katerih se po krajšem ali daljšem časovnem obdobju glede na temperaturo vode izležejo sipice, podobne odrasli živali, ki v približno šestih mesecih dosežejo težo 100 gramov. Sipa ima kratek življenjski ciklus. Spolno dozori po nekaj mesecih in povprečno živi dve leti. Minimalna velikost je 7 cm.