Ta 5-9 cm velika dvolupinasta školjka se prehranjuje s planktonom in organskimi delci, ki jih lovi s filtriranjem. Zelo je razširjena povsod po Sredozemlju. Klapavico množično gojijo in distribuirajo. Poselile so obširna obalna območja povsod po svetu. Živijo na atlantskih obalah iberskega polotoka in južne Afrike, na Kitajskem, v Avstraliji, Novi Zelandiji in na zahodni obali Združenih Držav. V naravi živi v gosto poseljenih kolonijah ob obali v območju plimovanja (v tistem pasu, ki je med oseko na suhem) in prenese tudi večje spremembe slanosti v daljših oziroma krajših obdobjih, ko je potopljena v morje. To sposobnost omogoča voda, ki jo žival zadrži v hermetično zaprti školjki. Sestavljata jo namreč dve simetrični lupini, ki oblikujeta podolgovato školjko, ki je na eni strani koničasta, na drugi pa široka in modre, črne ali rjave barve. Oddaja zelo trpežno morsko svilo, ki se strdi v stiku z vodo in ji omogoča, da se pritrdi na skale in na druge vrste trde podlage. Klapavice so ločenih spolov in jih lahko razločimo, ko je školjka odprta. Samci so znotraj rumeno-oker barve, samice pa rdeče. Oploditev je zunanja oziroma razmnoževanje poteka tako, da spermo in jajčeca izločajo v vodo. Za gojenje je to zelo pomembna vrsta.