Tvori obsežne predele trstja, zlasti ob rečnih izlivih. Na zmerno slanost se prilagodi s počasnejšo rastjo. Uporablja se za izdelavo rešetk, v teh krajih imenovanih grisiole, in za izgradnjo ribiških koč. Do štiridesetih let prejšnjega stoletja so s trstom gradili pregrade iz mrež (pescherini-seraje), pritrjenih v plitvo morsko dno, ki jih Marančani imenujejo grasiui de cana.