Izliv se je postopoma premikal proti vzhodu. Pred približno 12.000 leti se je Soča izlivala pet kilometrov pred sedanjo lego Gradeža, kjer so komaj opazni ostanki nanosov, in sicer na kopnem v naselju San Marco in Belvedere, v laguni pa otočka Gorgo in Lovo. V rimskem času se je pod obronki Krasa izlivala v Lacus Timavi. V srednjem veku je Nadiža pritekala v Sočo, izliv je bil vzhodno od Gradeža. Zemljevidi iz 16. stoletja kažejo, da tok je Soče sovpadal s sedanjim kanalom Isonzato, ki se je nato premaknil proti vzhodu v sedanji rokav Sdobba, v ponikalni vodotok. Med povodnijo leta 1490 je med kanalom Isonzato in rokavom Sdobba nastal otok Morosini. Na zemljevidih iz leta 1740 je vzhodno od Sdobbe videti ponikalnico, imenovano Correntia, ki jo je leta 1895 preplavila Soča in v katero se je zlila njena voda. To je postal glavni izlivni rokav, kasneje imenovan Quarantia. Med Sdobbo in Quarantio je nastal otok Isola della Cona. Leta 1934 so Quarantio zaprli z nasipom, da bi preprečili zasutje zaliva Pancan, reko pa so speljali v rokav Sdobba.