Prvi, ki so izkoristili terapevtske značilnosti gradeškega sonca in mivke, so bili predstavniki avstro-ogrske aristokracije; leta 1892, ko so že začeli delovati prvi objekti, je cesarsko-kraljeva avstro-ogrska vlada, pod katere upravo je bil otok tedaj, uradno priznala Gradež kot zdraviliški kraj in ga vpisala na uradni seznam zdravilišč Avstro-ogrske monarhije. Medtem so v kraju ustanovili tudi kolonijo za limfatične otroke, katerih težave je lajšala talasoterapija. V 60. letih je kraj doživel pravi ‘boom’, postal je priljubljen cilj znanih italijanskih in tujih športnikov.