Ribiči so čez teden ostajali v laguni v casonih (ribiških kočah) in se domov vračali ob nedeljah dopoldan. Ribolov so dnevno tehtali na staderah (rimskih tehtnicah) in ga prodajali battellantom (čolnarjem), trgovcem iz Marana, ki so od koče do koče pobirali ulov z batelo, čolnom na vesla ali na jadra z ravnim dnom. Battellanti so skupine ribičev zalagali z osnovnimi potrebščinami, ki so jih prinašali v košarah (cesto della mesa), katere so pripravljale maranske družine in so bile edini stik z vasjo. Prinašali so tudi pošto in ribiče seznanjali z novicami. Pessivendoli (prodajalci rib) so nato sodelovali pri razvozu rib po furlanski nižini peš ali z razpadajočimi kolesi, s katerimi so prevozili tudi po sto kilometrov na dan. Danes sodobno opremljeni tovornjaki s hladilniki vozijo sveže ribe tudi v najbolj oddaljene in skrite zaselke. Veliki tovornjaki s hladilniki skrbijo za stalno povezavo z italijanskimi in evropskimi trgi.