Ribolov v laguni izvaja še nekaj ribičev na značilen način, ki zaznamuje lagunsko pokrajino. Ribe namreč lovijo z "grasiuji in cogoji". "Seraja ali seragia" je starodaven način ribolova, ki se poslužuje pregrade "grasiul". Ta je bila včasih iz trstičja, sedaj pa je to mreža na kolih, ki zapira del lagune; po obodu pregrade "seragia" so vsakih 35 metrov postavljeni "cogoji", vreče iz mreže, dolge 5 metrov, v katere zaidejo živali in ne morejo več ven. "Seraje" s plimovanjem ulovijo kozice "schile" v zimskih mesecih ter male gavune "angudela" od aprila do maja, pa tudi pašare, jegulje in brancine. Predeli lagune za ribolov v Maranu se izžrebajo ("toco") na začetku vsake sezone, aprila s "toco de Quaresima" in s "toco de peschere" jeseni. Te vrste ribolova so, tako kot druga opravila, odvisne od migracij različnih organizmov iz morja v laguno in obratno. Spomladi skozi ustja lagun mlade živali vstopijo oziroma migrirajo v laguno, kjer je obilo hrane, medtem ko jeseni, ko se plitvo lagunsko dno hitro ohladi, migrirajo na odprto morje v globljo, bolj temperaturno stabilno vodo proti istrski obali, kjer se razmnožujejo.