Lovljenje tunov na tem delu obale je bilo edinstveno zaradi orografske sestave Krasa, ki se strmo spušča v morje. Ribe so opazovali trije stražarji, ki so stali na kraškem robu na približno 150 m višine in na medsebojni razdalji 600 metrov. Tako so velik plen ulovili na podlagi navodil, ki so jih kričali z dogovorjenimi znaki. Lovili so jih z velikimi krožnimi mrežami, imenovanimi "tartane", s katerimi so upravljali spretni barkovljanski, kontovelski, kriški in nabrežinski ribiči. Mrežo za lovljenje tunov sta dva ribiča vlekla s kopnega okrog "tunare", štirje pa so veslali. Nato so tartano vlekli z obale vsi vaščani. 20. avgusta 1954 je potekal zadnji večji kriški lov na tune.