V antičnih časih se je pred izlivi reke Timave razprostiral obširen plovni morski akvatorij, Lacus Timavi, ki se je nahajal približno na današnjem območju Liserta. Izraz Lisert izvira iz latinskega desertum, s katerim so Rimljani označevali ozemlja blizu meje, limes; v srednjem veku je bilo ime poenostavljeno v Lisertum, nato v Desert in v Lisert. Lacus je bil velik lagunski bazen, zavarovan z dvema apnenčastima otočkoma, ki so jima rekli Insulae clarae, kasneje preimenovanima v Isole della Punta ali Amarina in S. Antonio. To je bilo torej naravno pristanišče s privezom v Štivanu (San Giovanni di Duino), ki so ga Rimljani oskrbeli s termalnimi in sprostitvenimi objekti in ki so ga kasneje veliko uporabljali tudi Tržičani in za njimi Benečani.